1. delati, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujevati otroka materi; odtujuje se domu; počasi se mu odtujuje
2. pravn. prenašati (lastninsko) pravico na drugo osebo: odtujevati premičnine in nepremičnine; odtujevati premoženje / odtujevati intelektualno lastnino
// jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: vodilni so dolga leta načrtno odtujevali denar
♦ filoz. odtujevati po Marxu povzročati, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij
- odtujeváti se knjiž.
izgubljati svoje bistvo: človek se ob pretiranem poudarjanju tehnike začne odtujevati
- odtujujóč -a -e:
odtujujoči posredniki