okràj -ája m (ȁ á)
1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja
// pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti / manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež
2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji
// s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj
b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj
3. del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt2: delavski, poslovni okraj
4. zastar. območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj
5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost