Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

ščèp ščêpa in ščèp -a in -à [druga oblika ščəp] m (ȅ é; ə̏ ə̀, ȁ)
1. kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov: narediti ščep / dati prste v ščep
2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s konicami teh prstov: dati v jed ščep soli; ščep tobaka / sladkorja je komaj za ščep zelo malo
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: dati ptičkom ščep prosa / nima niti ščepa moke prav nič
3. zastar. ščip, polna luna: ščep in mlaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika²