Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

tolažíti in tolážiti -im, in tolážiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati tolaži jokajočega otroka; tolažiti se s srečnim naključjem / tolaži nas misel, da se kmalu vrneš / saj bo bolje, jo je tolažil
2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tolažiti lakoto; z vinom si je tolažil žejo
3. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tolažiti jezo, žalost / tolažiti bolečino
    tolažèč -éča -e:
    tolažeč jo, je marsikaj obljubil; tolažeče besede; prisl.: tolažeče prigovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²