Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

velélnik -a [tudi veleu̯nik] m (ẹ̑)
1. jezikosl. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika
// velelni naklon: poved v velelniku
2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika²