sǜhi -a -o prid.
1. suh, ki ni polit ali prepojen z vodo: On je napravo to ſzüho zemlo BKM 1789, 300; Ár okouli hodite po mourji i ſzühoj zemli KŠ 1771, 76; Pri mokroj i szühoj takôcsoj blági nucani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7; necsiſzti düjh obhodi ſzüha mejſzta KŠ 1771, 208; okouli hodi po ſzühi meſztaj KŠ 1771, 41; Ka le'zis na ſzühi ſztéraj BKM 1789, 32; pren. je mokroſzt moia ſzüha poſztánola SM 1747, 95; Vla'zi, ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzuhim Krſztsanyzkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b
2. ki ima malo vlage: V-ſzuhom vrejmeni je povlácso KM 1790, 66; nad ſzirouvim drejvom, nad tim ſzühim ka ſze bode godilo KŠ 1771, 252
3. posušen, odmrl: i rouka nyegova dejſzna je ſzüha bila KŠ 1771, 183; Szüho rokou zvrácsi KŠ 1771, 37
sǜhi -a -o sam.
1. suhi, shujšani: je le'zalo vno'zina bete'znikov, ſzlepczov, ſzühi KŠ 1771, 278
2. kopno: Po vöri ſzo sli prejk erdécsega mourja, liki po ſzühom KŠ 1771, 693
Samostojni izpis sestavka
Slovar stare knjižne prekmurščine
Dostopnost