dekla -e ž dekla:
dekla im. ed. pogleda s'kusi oknu ǀ En drugi na mejſti Dekle rod. ed. je pometal hisho Aureliuſa ǀ Se je njemu teshku ſdelu slavu dati Dekli daj. ed. ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo tož. ed., ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno sheno ǀ Kadar vashi hlapzi, inu dekle im. mn., vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ ta je imel vezh shen, veliku otrouk, veliku hlapzu, inu dekel rod. mn. ǀ de ſi lih imate veliku otrouk … veliku hlapzu, inu dekil rod. mn. ǀ Sapovej Deklam daj. mn., de imaio eno dobro vezherjo perpravit ǀ imamo pod nasho ablaſtio fante, inu dekle tož. mn. ǀ jest bi mogal na moje otroke, na hlapze, inu dekle tož. mn. miſlit ǀ je shla s'ſvojmi deklami or. mn. v'pungrad SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.