Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime
Jezabela:
Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31) SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.