obilen -lna prid. obilen:
kadar je enu bogatu, obilnu im. ed. s lejtu ludje marmraio, inu ſe toshio de nemorio predati ǀ taku Bug bode tebi dal en obilni tož. ed. m dol. lon ǀ zhe pak nebodo rihte taku dobre, inu obilne im. mn. ž ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih obelnih rod. mn. lejt, te medle pak ſo pomenile ſedem vboſih lejt ǀ sapovej tem vboſem obilne tož. mn. ž almoshne dati primer.> vasha praviza nebo obilnishi im. ed. ž kakor je leteh Piſſariou ǀ vasha praviza nebò obilnejshi im. ed. ž, kakor je Piſsarjou ǀ Jeſt ſim prishal, de bi oni leben imeli, inu de bi she obilnishi tož. ed. s imeli ǀ aku hozhete obilnishi tož. mn. s lejta imeti presež.> ner shlahtnishi, inu obilnishi tož. mn. ž goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.