špotljiv -a prid. sramoten, sramotilen:
O shpotliva im. ed. ž nepamet takushnih nemarnih ſtarishih ǀ ena shpotliva im. ed. ž beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ tem salublenim tu gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu im. ed. s, zhastitu ǀ norz. Oh shpotliu im. ed. s imè ǀ od lete shpotlive rod. ed. ž ſmerti tiga krisha govorj ǀ nezh neſpodobniga, inu shpotliviga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali krajlu ǀ bom obſojen h' tei shpotlivi daj. ed. ž, inu grenki ſmerti tiga Chrisha ǀ aku tebi eno shpotlivo tož. ed. ž, inu krijvizhno besſedo rezhe ǀ de bi Ti Gospud, inu Mojſter nash imel eno taku groshno, inu shpotliuo tož. ed. ž ſmert ſturiti ǀ en hudoben ieſik vershe zhes taiſto persono eno shpotliuo tož. ed. ž beſſedo ǀ je mene v' ta shpotliui tož. ed. m dol., inu britki ſtan perpravila ǀ tu shpotlivu tož. ed. s sa zhastitu gori vſame ǀ s' to grenko, inu shpotlivo or. ed. ž ſmertio tiga krisha yh je odreshil primer.> katira ſmert je bila ta ner grosovitishi, inu shpotlivishi im. ed. ž ǀ de bi shpotlivishi tož. ed. ž ſmert na krishu ſturil presež.> ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi or. ed. ž, inu grosovitnishi ſmertio umorit → špot SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.