udariti -im dov. 1. udariti:
de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti:
zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se:
ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti:
kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se:
Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.