zaljubljen -a prid. 1. zaljubljen, zagledan:
je v'njega salublen im. ed. m kakor ena Neveſta ǀ je bil taku mozhnu ſalublen im. ed. m v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni im. ed. m dol. ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ kulikain terpj una salublena im. ed. ž shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ je bil smalal eno Poſtoino, katera je mozhnu salublena im. ed. ž v' ſonze ǀ pishe Ovidius od eniga salubleniga rod. ed. m mladenizha ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga rod. ed. s ſerza ſo sdihovale ǀ ſe pergliha enimu salublenimu daj. ed. m sheninu ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga tož. ed. m ži. zhloveka grisle, inu martrale ǀ nje lepota je bila taku mozhnu ſalubleniga tož. ed. m ži. ſturila krajla Aſſuera ǀ sakaj ste vij taku mozhnu salubleni im. mn. m v' semlo ǀ Oh vij ſalubleni im. mn. m ludje, kateri paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ Lete shene pak ſo ble salublene im. mn. ž, ter po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga ǀ tem salublenim daj. mn. tu gardu ſe vidi lepu ǀ Pride Hzhi s' salublenimi or. mn. mishly polna 2. ljubezenski:
nej hotela poshlushat te salublene tož. mn. ž beſsede tiga Rimskiga Gospuda ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene tož. mn. ž/s piſsma, nezhiſte pilde SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.