Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino dèž
bíti kot dèž v prátiki, gl. držati se kot dež v pratiki.

držáti se kot dèž v prátiki ekspr.; primera
 
Pomen
 
držati se čemerno, kisloSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeAli midva z mojim Franckom se ne drživa kot dež na pratiki. (F. S. Finžgar, Veriga, 15)
Na programu sta bila tudi dva domača avtorja, mladi David Beovič in Ivo Petrić … Beovičev Dež v pratiki je bolj kot ne trivialna, skercozna glasba, ki nima večje ambicije kot biti priljudna. (Delo, 30. sep. 2003, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. imeti lase [počesane] na dež.

govoríti kot dèž ekspr.; primera
 
Pomen
 
hitro, veliko govoritiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeGovorila sta kot dež, anekdotam so sledile pripombe in za osebnimi pogledi so prišle na vrsto filozofske opazke. Kot človeka, ki ju je usoda hudo tepla, sta dala v nič graditelje mostov in cest, prodajo tobaka, trgovino, gledališča, mornarico in ves človeški rod. (Gustave Flaubert, Bouvard et Pécuchet, NB)
Ko mi je McGeown začel razlagati severnoirske zadeve, je v hipu zamenjal kod. Neznansko se je razburil, govoril je kot dež (mojih prošenj, naj malce zabremza, ni niti slišal) in, kar je bilo najhuje, nič več ni govoril angleško, temveč v mešanici irske angleščine in irščine. (Delo, 30. jun. 2001, NB)
Štiridesetletna znanstvenica govori kot dež, se giblje kot najstnica in pravi, da bo dočakala 150 let. V zadnjih 15 letih so znanstveniki odkrili več deset genov za podaljševanje življenja pri kvasovkah, glistah, sadnih muhah in miših. (Delo, 13. avg. 2003, NB)
 
Izvor frazema
 
V primeri govoriti kot dež se velika količina besed primerja z veliko količino kapelj dežja, kar je hiperbolično izražanje.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to chat/chatter away nineteen to the dozen
hr., srb.govoriti kao vodu
it.parlare fitto
nem.wie ein Wasserfall reden
ohne Punkt und Komma reden

iméti bŕke [postrížene] na dèž, gl. imeti lase [počesane, postrižene] na dež.

iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, gl. las.

jokáti kot dèž ekspr.; primera
 
Pomen
 
zelo jokatiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNa ograji pred bolnico je slonel moški, z jutranjim časopisom v roki in jokal kot dež. Preklinjal je ves svet, denar in korupcijo … čas, v katerem živimo in še kaj. (Sonja Koranter, Sonata za Cezarja in diamante, NB)
»Želim si, da bi bil spet star 22 let. Naj vas ne čudi, da jokam kot dež, a nikomur ne privoščim, da bi bil ta čas v moji koži. Telo mi je pač reklo, da ima dovolj.« (Delo, 8. maja 2002, NB)
Po neuspešni tekmi sem jokala kot dež, on pa me je najprej samo pustil jokati. Potem je potegnil iz torbe sok, piškot ali pa kaj drugega, me tolažil in me počasi preusmeril k novim tekmam. (Delo, 20. feb. 2006, NB)
 
Izvor frazema
 
V primeri jokati kot dež se velika količina solz primerja z dežjem, kar je pretiravanje, hiperbolično izražanje. Predstavno podobno primera je govoriti kot dež.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik bolg.leja sàlzi kato iz vedro
leja sàlzi kato reka
češ.prolévat slzy jako hráchy
brečet jako želva
hr.plakati kao kiša
plakati kao ljuta godina
mak.plače kako tažna godina
pol.plakać jak bóbr
rus.plakat’ kak na pohoronah
plakat’ kak nad pokojnikom
slš.plakat’ ako dážd’
ukr.plakaty jak ljuta negoda
plakaty jak lyha godyna

kot puščáva dežjà, gl. dež.

množíti se kot góbe po dežjù, gl. goba.

nastájati kot góbe po dežjù, gl. goba.

nastáti kot góbe po dežjù, gl. goba.

pogánjati kot góbe po dežjù, gl. goba.

pojávljati se kot góbe po dežjù, gl. goba.

potrebováti kàj kot puščáva dèž, gl. puščava.

príti z dežja pod káp, gl. z dežja pod kap.

rásti kot góbe po dežjù, gl. goba.

vzníkati kot góbe po dežjù, gl. goba.

vzníkniti kot góbe po dežjù, gl. goba.

z dežjà pod káp ekspr.; pren., tudi nikal.
 
Pomen
 
iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšoSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Tole pa ni slabo!« sta rekla tuja stavarja. »Stara dva sta prišla z dežja pod kap, pa jima to ne gre nič do živega. Še boljše volje sta kakor prej.« (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB)
Bolj sem imel občutek, da so se ob moji prijavi pridušali: »Pa nas je našel – ko se je prijavil.« Takrat sem mislil, da sem iz politike pobegnil v biznis, pa sem v resnici prišel z dežja pod kap. (Delo, 1. mar. 2003, NB)
Vendar nekdanje sužnje pogosto pridejo z dežja pod kap: čeprav ne trpijo več telesnega nasilja, o prostosti še naprej lahko le sanjajo. Njihovi belopolti rešitelji so pogosto starejši od njih in ne morejo prenesti, da bi se enakovredno vključile v družbo. (Delo, 4. sep. 2002, NB)
Vendar jih je že prva tekma dvoboja s San Antoniom opozorila, da mora človek presneto paziti, kaj si zaželi. Padli so namreč z dežja pod kap ali še huje – pod diktaturo Tima Duncana. (Delo, 6. jun. 2003, NB)
Mama Srbija ga je poslala z dežja pod kap. Študij v Prištini je tudi takrat zvenel kot definicija kazenske ekspedicije. (Delo, 23. okt. 1999, NB)
Zato niti nisem postavil cene ali se pogajal o plačilu, temveč sem direktorju predlagal, naj v klubu premislijo in povedo, koliko so sploh pripravljeni plačati. Šele tedaj se bomo lahko resno pogajali, pri čemer je razumljivo, da z dežja pod kap ne bom šel. (Delo, 27. dec. 2002, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem z dežja pod kap je nastal po prenosu iz resničnega položaja, ko se kdo pred dežjem umakne pod kap, kjer še bolj teče voda, na druga področja. Sklop z dežja pod kap je tako dobil pomen ‘iz slabega na še slabše’. V zvezi z njim se najpogosteje uporablja glagol priti, redkeje iti, pasti, poslati itd., pri čemer se frazem lahko uporablja tudi zanikano. O nastanku frazema pa govori naslednji odlomek: Najpreprostejša je dvokapna streha, ki je enako pripravna za kozje hlevčke kakor za vrstne hiše. Sestoji iz dveh nagnjenih ploskev, ki se stikata v slemenu. Vznožni črti, nasprotni slemenu, se imenujeta kapa. Kdor se postavi podnju, pride ob deževnih dneh z dežja pod kap (G. Voss, B. Reese – J. Moder idr.; Naredi sam, 1971, 334). Slovenskemu frazemu v nemščini ustreza vom Regen in die Traufe kommen, v enaki besedni sestavi pa sta tudi v češčini in gornji lužiščini (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Med starejšimi slovarji ga omenja že M. Cigale (II, 1250) pri iztočnici Regen, pri kateri nem. aus dem Regen in die Traufe prevaja s sln. iz dežja pod kap, iz dima v ogenj, iz mlake v lužo priti; s klopi pod klop, s konja na osla priti. Frazem z dežja pod kap navaja tudi Pleteršnik pri iztočnici kap, kjer dodaja tudi primero kakor izpod kapa je lilo z neba in pri tem citira Jurčiča.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.out of the frying pan and into the fire
češ.přijít z deště pod okap
dostat se z deště pod okap
z bláta do louže
fr.aller de mal en pis
tomber de Charybde en Scylla
changer son cheval borgne contre un aveugle
se jeter dans l’eau de peur de la pluie
gluž.z dešća pod skap přińć
hr., srb.doći iz jame u rupu
doći s črniša na goriš
nem.vom/aus dem Regen in die Traufe kommen
pol.wpaść z deszczu pod rynnę
rus.iz ognja [da] v polymja
ugodit’ iz ognja [da] v polymja
popast’ iz kul’ka v rogožku
popravit’sja iz kul’ka v rogožku
Deli geslo logo facebook logo x logo link