Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
»Poglej to ogabno večno rano na nogi.« »Mar veš, da smrdiš kot dihur?« (Georg Orwell, 1984, NB)
Ko dihur smrdiš, težak pa nisi, suh nemara ko trlica si, ki ji tu ni para. (A. Gradnik, Pogreb na Rabu, Pojoča kri, 1944, 54)
Smrdi kot dihur (– kozel – kuga). (E. Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, 1974, 229)
Omagal je dobrih dvesto metrov pred domom. Čeprav je smrdel kakor dihur, bil je ves ponečeden po obleki in laseh, povrhu pa se mu je kar naprej grozno kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred domačo hišo. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB)
Za povrhu me je Poker pričakal povaljan v hlevskem gnoju. Čisto malo, pod vratom, zaudarjal pa je kot dihur. (Delo, 20. apr. 2002, NB)
Izvor frazema
Primera smrdeti kot dihur temelji na resničnem dejstvu, da dihur zlasti v nevarnosti daje od sebe neprijeten vonj. Ta lastnost se kaže že v njegovem poimenovanju, ki je tvorjenka na -ur iz glagola *dъhnǫti. F. Erjavec (ZD, Ljubljana 1934, 188) je dihurja in njegovo značilno lastnost slikovito razložil takole: Sedaj si pa, dragi bravec, zatisni nos, kajti opraviti imamo z dihurjem, čigar smrdljivost je prišla v pregovor. »Smrdiš kakor dihur«, »tukaj smrdi, kakor bi dihurja drli«, velimo, ako hočemo zaznamovati največji smrad.