Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino dúša
bíti dôbra dúša, gl. dobra duša.

bíti dúša čésa nevtr.; pren., z rod.
 
Pomen
 
biti najvažnejši, najpomembnejši član ali delSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeGospod predsednik Jeraj je bil duša društva. Tako so ga imenovali po pravici. Zakaj vse, kar je društvo storilo imenitnega, vse se je rodilo v njegovi glavi. (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, 1917, 66)
To pa je zato, ker je Milena prodala in zapustila bife, in to nobenemu ni prav. Ona je bila tu duša vsega, zmeraj tako, kot je treba, vsakega je poznala in ob nedeljah in praznikih je bilo tukaj bolje piti kavo kot doma. Zdaj ima tam neki Bar Offside za navijače in nogometaše, mi tukaj pa smo dim. (Delo, 10. jul. 2004, NB)
Na sodelovanje pri razkrivanju kaznivih dejanja je opozoril tudi zagovornik Bojana Makuca Marko Knafeljc. Kot je dejal, se Kovač v svojem zagovoru želi le maščevati Makucu, ki je odkritosrčno priznal in opisal kazniva dejanja ter tako močno obremenil predvsem Kovača. Makuc priznava sodelovanje pri ugrabitvi Mavriča in Gačnika. »Kovač je bil organizator, duša vsega. Ne le ugrabitve Mavriča, temveč tudi drugih kaznivih dejanj,« je menil odvetnik in poudaril, da je bil Kovačev namen izsiliti denar od ugrabljenih. (Delo, 21. dec. 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem biti duša česa temelji na prenesenem pomenu sestavine duša: ‘najvažnejši, najpomembnejši član ali del’.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to be the life and soul of sth.
češ.být duší něčeho
hr., srb.biti duša čega
nem.die Seele der ganzen Sache sein
die Seele von etwas sein

bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, gl. z dušo in telesom.

bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, gl. z dušo in telesom.

bíti zláta dúša, gl. zlata duša.

čŕna dúša ekspr.; pren.
 
Pomen
 
hudoben, zloben človekSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKOMAR: Vohunska črna duša! – Kaj? Zberó se pošteni ljudjé ob slovesni uri … v srcih upanje in skrb … svobodno besedo na jeziku – pa se prikrade médnje ta črna senca v svoji dolgi špehóvki … ne, ljuba duša, moja kri je vroča in ni me sram … slinijo naj se polži! (Ivan Cankar, Hlapci, NB)
Ali Nikon Ubeg se ne da pregovoriti, ampak potegne iz žepa črno in belo kroglico, dene obe v klobuk Tratilkov in zapove Samoradu, bodalce nadenj zavihtivši, naj potegne eno kroglico iz klobuka … Samorad potegne črno kroglico … Nato zarohni Nikon Ubeg: »Torej se usmrtiš sam, črna duša!« (Janez Mencinger, Abadon, NB)
V svojih besedilih z ogromno mesarsko sekiro razcefra vse, kar je svet velikih religij in etike postavil za vzor in merilo humanega. Njegovo osnovno vodilo je razglašati bolj krute in blasfemične ideje, kot jih je sposobna misliti najbolj črna duša. Ustvariti grozljivejši hrup, kot ga prenese človeško uho. (Delo, 18. dec. 2004, NB)
To je črna duša. Ta človek ima nevarno in črno dušo. Kostrin ni razumel, kakšno zvezo ima znanje nemščine z njegovo dušo, toda raje je molčal. (Drago Jančar, Zalezovanje človeka, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. pasja duša. Slovenskemu imeti črno dušo ustreza nem. eine schwarze Seele haben.

dóber kàkor dúša ekspr.; primera
 
Pomen
 
zelo, srčno doberSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeIn umrla je lepo, z bogom spravljena, v njegovo voljo vdana, o, vsa drugačna je bila na zadnjo uro kakor prej v življenju: nič sitna, nič huda, ampak dobra kakor duša. Gotovo je gorka v nebesa šla in tam za nas boga prosi. (Josip Jurčič, Veronika Deseniška, Tragedija v petih dejanjih, NB)
Nagajal je res precej rad, ali to razposajenost mu je prizanašala potrpežljiva Burga brez nevolje, ker ji je bil v vseh rečeh tako pokoren in priden, zraven pa dober kakor duša. Jernejcu se je priljubil najbolj s tem, da se ni nikoli jokal in kujal. (Janez Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB)
In te bolečine, včasih tako odločilne vse žive dni, naj bi bila obvarovana vsaj ljubljena nečakinja … O tem je premišljala teta Liza, dobra kakor duša, se nasmehnila in si privoščila za en nos tobaka. (Rado Murnik, Indijanci, NB)
 
Izvor frazema
 
Primera dober kakor duša temelji na prenesenem pomenu sestavine duša: ‘človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti’. Ta pomen navadno natančneje določajo pridevniške sestavine, kot so dobra, zlata, črna, pasja. V obravnavani primeri je sestavina duša uporabljena v pozitivnem pomenu, tj. *dober kakor dobra duša.

dôbra dúša ekspr.; pren.
 
Pomen
 
dober človekSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeGregor je pogosto z naklonjenim usmiljenjem pomislil na Tagenario domestico, ki je bila dobra duša in pravzaprav ni hotela nič drugega, kot preživeti nedeljski popoldan s Fredom Blaumannom. (Drago Jančar, Posmehljivo poželenje, NB)
Da so dolžili in napadali ljudje samo Gašperja, da ni stal v vsej vasi noben moški in nobena ženska razen sopivcev na Gašperjevi strani, se ji je zdelo pristransko. Ta dobra duša se ni zavedala, kako jo prevzemajo nelepa čustva tihe zloradosti. (Fran Detela, Svetloba in senca, NB)
Marijan je bil, kakor je sprevidel, pri vseh svojih slabostih vendar dobra duša. Poprijel se je bil Lovreta precej od kraja in vseskozi kazal gorkejše prijateljstvo do njega, kakor ga je mogel Lovre povračevati. (Josip Jurčič, Deseti brat, NB)
Navsezadnje je pustni čas in je morda možakar preizkušal, če bi njegova maska »zažgala«. No, vseeno se je našla dobra duša, ki je obvestila policiste, ti so pri premraženem nesrečnežu našli nekakšno izkaznico s podatki, da gre za 46-letnega Ljubljančana. (Delo, 27. feb. 2001, NB)
Podatke o čistoči hrvaškega morja sem iskal, iskal in obupal. Če jih je kaka dobra duša že našla, naj sporoči, lepo prosim. (Delo, 18. jul. 2001, NB)
I, kaj se bosta prepirala,« povzame tretji ud študentovske deteljice besedo; »danes je zabava v društvu X. Pojdimo tja, morda najdemo kako dobro dušo, ki se s svojim finančnim ministrom še ni tako stepla in sprla kakor mi. (Janko Kersnik, Raztreseni listi, Leposlovni podlistki, NB)
Bilo mi je neprijetno. Čeprav sem posedala s sorodno, dobro dušo. Rekla je, iskreno, naj ostanemo, kolikor dolgo hočemo. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB)
Tukaj je tudi seznam spletnih konferenc (newsgroups), posvečenih mp3, v katerih boste prav tako našli veliko posnetkov. Seveda večinoma piratskih. In če kakšnega nikakor ne boste našli, lahko na spletni konferenci zanj zaprosite dobro dušo, ki ima pravo ploščo in nekaj časa, da vam posnetek pošlje. (Monitor, aprl 1999, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem dobra duša, prav tako biti dobra duša, temelji na prenesenih pomenih sestavine duša: knj. ‘oseba, človek sploh’ in ‘človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti’. Kakšna je ta oseba, izraža sestavina dober, ki ima zelo širok pomenski obseg. V sopomenskem frazemu zlata duša je sestavina zlat, ki ima prav tako več pozitivnih prenesenih pomenov: ekspr. ‘zelo dober, dobrosrčen; ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos; zelo dragocen, koristen; poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša’; itd. Nasproten, negativen pomen pridaja sestavina pasja v frazemu pasja duša, ki se navadno uporablja kot psovka. Pomen sestavine duša knj. ‘oseba, človek sploh’ dodatno krepi sestavina živa v frazemu živa duša, ki se večinoma uporablja zanikano, npr. ne videti žive duše, tj. ‘nikogar ne videti’ in ne povedati česa živi duši, tj. ‘ne povedati nikomur’.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.a good soul
a good egg
fr.une bonne âme
une bonne pâte (d‘homme)
un brave type
hr., srb.dobra duša
nem.eine Seele von Mensch sein
šp.alma de Dios

iméti čŕno dúšo, gl. črna duša.

iméti dôbro dúšo ekspr.; ed., pren.
 
Pomen
 
biti zelo, srčno doberSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeIn takrat bo Angela Merkel razumela, da ta velikanka hrepeni po ljubezni zunanjega sveta, ne pa po konfrontaciji s komerkoli. Le priložnost ji je treba dati, da pokaže svojo dobro dušo – če imajo velesile sploh lahko dobro dušo. (Delo, 1. sep. 2007, NB)
»Tak sodnik je gotovo odličen.« »Toda hkrati je tudi dober sodnik, po čemer si vprašal. Kajti kdor ima dobro dušo, je tudi dober. Tisti pa, ki je prekanjen in nezaupljiv, ki jih ima sam mnogo za ušesi in misli, da je zvit in pameten, se kaže, če občuje s sebi enakimi, pretkanega in previdnega, ker se zmerom zgleduje po podobah v sebi … (Platon, Država, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. dobra duša.

iméti kàj na dúši ekspr.; pren.
 
Pomen
 
1. biti čustveno vznemirjen, zateženSkrij zgled▾
 
Zgled rabe»Kaj se pa obiraš!« je zagodrnjala žena. Takoj je videla, da ima mož nekaj na duši, pa je upala, da mu bo z ostro besedo prej razvezala jezik. Pismonoša je še pogledal ni. (Ciril Kosmač, Hudo je, človek moj!, NB)
2. imeti koga, kaj na vesti, biti kriv česaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKriminalistov in policistov je bilo, kakor da bi spremljali morilca ali mafijca, ki ima na duši nekaj umorov in bi ga lahko poskusili rešiti mafijski kolegi ali pa ubiti njegovi sovražniki iz kakšne druge »družine«. Čakali pa smo le novinarji; po sili razmer »mrhovinarji«, ki bi radi le kratko izjavo župana. (Delo, 13. sep. 2003, NB)
Čeprav nihče med njimi ni nedolžna ovčka, je daleč najnevarnejši Zlatan V., ki ima na duši okoli petsto kaznivih dejanj. Zakrivil je vrsto vlomov in ropov, za tri leta pa se je znašel v prevzgojnem domu tudi zaradi nasilništva. (Delo, 14. feb. 1998, NB)
Verjetno ga je za očitke navdihnila zadnja ploha kritik, ki se je usula nanj po francoskem porazu v kvalifikacijah za EP 2008 proti Škotom, ko je oblekel francoski dres namesto poškodovanega Williama Gallasa. Zmagoviti gol so namreč Škoti dosegli po strelu iz kota, katerega naj bi imel na duši prav Baumsong. (Delo, 11. okt. 2006, NB)

iméti zláto dúšo ekspr.; ed., pren.
 
Pomen
 
biti zelo, srčno doberSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNekateri ljudje imajo lep in močan glas, toda posluha imajo manj od grgarskega osla. Prav tako imajo nekateri zelo dobro, naravnost zlato dušo, a brez vsakega posluha. Nikakor ne znajo skladno zaživeti s čustvi svojega bližnjega, čeprav si prizadevajo. (Ciril Kosmač, Očka Orel, NB)
Če se pojavi eden na površju mojega spomina, se prikaže poleg njega brž tudi drugi. Da je imel bratranec zlato dušo, to sem vedel, ker je sedela ta zlata duša mnogo let na njegovem konju, a popolnoma temna mi je bila njegova zunanjost. In v to temo je posvetila zdajci luč našega arhiva, ker sem videl v personalnem listu Janeza opisanega kar najnatančneje, tako da sem si ga lahko živo predstavil. (Fran Maselj-Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva, Novele in črtice, NB)
Še ko je bila majhna, je bil njen smeh smeh pametne, modre ženske, ki se smeje bolj zaradi drugih kakor zaradi sebe, zato, da bo drugim prijetno, in ne iz potrebe lastnega razkošnega srca. Imela je zlato dušo; ne lahke, kakor so včasih dekliške duše, kakor sončni žarek: ne, njena je bila dragocena, vredna kakor zlato in težka kakor zlato. (Zofka Kvedrova, Njeno življenje, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. zlata duša.

izdíhniti [svôjo] dúšo evfem.; pren.
 
Pomen
 
umretiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeJaz težko govorim, poslušam pa rad.« Pozno ponoči se je vrnil Juri domov, Rožanca pa ni videl več, zakaj dva dni pozneje je izdihnil svojo dušo dolinski grobar. »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade,« je menil Premec, ko je spremljal med redkimi pogrebci svojega soseda na poslednjem potu. (Fran Detela, Malo življenje, NB)
Mati je nagnila glavo, oči so se zelo razširile in so bile čisto bele. Slišala je mati ime in je ob tistem hipu izdihnila svojo dušo. (Ivan Cankar, Polikarp, NB)
Znojilec je umrl. Hrast ga je bil potrl, ker ga je nerodno sekal, in tri dni pozneje je ponesrečeni izdihnil svojo dušo. Prej pa je napravil oporoko. (Janko Kersnik, Kmetske slike, NB)
Prst, ki ga je tiščal pri petelinu, zavil se mu je krčevito: orožje se je izprožilo in začulo se je votlo donenje po široki dvorani. Ondi pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v stol, za trenutek pograbil z rokama po razstreljeni, krvavi glavi in potem izdihnil dušo hitro in urno, kakor odnese sapa lahki list v jeseni. (Ivan Tavčar, Janez Sonce, NB)
Samo pograbil sem ga in sem ga nekajkrat dvignil v zrak. Pa se je ustrašil in je izdihnil dušo … Nisem ga hotel umoriti, resnično ga nisem hotel … (Josip Vandot, Kekec nad samotnim breznom, NB)
Stroji so se dvigali in stegovali, sprejemali in oddajali, tiščali in vlekli, pobijali in puhali, se napenjali in drli, nastopali zdaj v zboru, zdaj posamično, končno zleknili svoje jeklene ude in izdihnili svojo dušo, ne zato, ker so se na smrt zmučili, temveč zato, ker se je nastavljencem začel počitek. Ko je Tjaž vstopil, so pravkar dotiskali barvni plakat. (Florjan Lipuš, Zmote dijaka Tjaža, NB)
Na avtobuse in njihov čas me nenehno opominja sosedov avtobus, ki je izdihnil dušo ravno na dvorišču, zdaj pa je seveda težava, kako ga odpeljati. (Delo, 27. dec. 2003, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem izdihniti [svojo] dušo temelji na predstavi, ki izhaja iz učenja krščanske vere, da človek ob smrti izdihne svojo dušo, tj. svoj duhovni del. Kdor torej izdihne dušo, umre, saj mu ostane samo minljivo telo, ki se povrne v prah. Frazem se lahko uporablja tudi za nežive stvari in pomeni prenehanje delovanja česa.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to give up the ghost
to draw one's last breath
češ.vydechnout duši
nem.die Seele aushauchen
seinen Geist aushauchen
das Zeitliche segnen
rus.ispustit‘ duh
ispustit‘ poslednij vzdoh
šp.dar el alma
entregar el alma

izpustíti dúšo evfem.; pren., tudi spustiti
 
Pomen
 
1. umretiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePogum je začel naraščati. Rac je spoznal, da mora živeti z zavestjo, da bo morda že jutri izpustil dušo v manj herojskih okoliščinah in prišel do zaključka, da umreti ali ne umreti sploh ni vprašanje, kajti vsi bomo nekoč umrli, skupaj ali eden po eden. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB)
Javnost, ki ne potrebuje posebne duhovne oskrbe. Morda jo potrebuje kdo drug!? Slovenski intelektualizem (razumništvo) je tu tako rekoč izpustil dušo; nima kaj povedati. Intelektualna praznina, ki je zazevala pred nočno hišo Global, je neizmerna. (Delo, 20. okt. 2007, NB)
»Nisem mogel več. Če bi morali igrati še tretji podaljšek, petega v dveh dneh, bi verjetno izpustil dušo,« je bil zadovoljen Parker, ki je s 35 točkami dosegel svoj strelski rekord profesionalne kariere in pristavil 12 asistenc. (Delo, 12. apr. 2005, NB)
2. prenehati delovatiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Srebrni puščici« sta imeli prosto pot do prve letošnje dvojne zmage. »Nenadoma mi je postalo jasno, da motor ne deluje najbolje in je »izpustil dušo,« je po dirki dejal Schumacher. (Delo, 3. jul. 2000, NB)
Njegov motor je namreč prejšnji teden »izpustil dušo«, lastnik Simon Jean-Joseph iz francoske ekipe Oreca pa je Kaučiču obljubil, da bo do konca meseca že nared za nova testiranja v Italiji. (Delo, 7. jul. 2003, NB)
Maturantska obleka ni zadnja investicija roditeljev v svojega vrabčka, ampak prej prva v seriji bolj debelih. Zato bi matura, ki nima več obredne, iniciacijske vsebine, že zdavnaj spustila dušo, če ne bi postala povsem racionalno, agresivno tekmovanje za točke, ki so pravzaprav denar. (Delo, 18. maja 2002, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem izpustiti dušo temelji na predstavi, ki izhaja iz učenja krščanske vere, da človeka ob smrti zapusti duša, tj. njegov duhovni del. Kdor torej izpusti dušo, umre, saj mu ostane samo minljivo telo, ki se povrne v prah. Frazem se lahko uporablja tudi za nežive stvari in pomeni prenehanje delovanja česa.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik češ.vypustit duši
pustit duši
nem.das Zeitliche segnen
die Seele aushauchen
rus.ispustit‘ duh
ispustit‘ poslednij vzdoh

ležáti kómu kàj na dúši ekspr.; pren., 3. os. ed., dov. obležati
 
Pomen
 
čustveno vznemirjati, težitiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKar se pa tiče gospe Francovich, je njeno razburjenje brez pomena in celo nespodobno. Marsikomu leži kaj težkega na duši, pa ne udriha krog sebe in ne obeša tega na veliki zvon! Pomanjkanje vzgoje se jasno vidi. (Ciril Kosmač, Hiša št. 14, NB)
Še zgodaj je bilo; jutro megleno in pusto. Misli so mi ležale na duši kakor kamenje na Krasu. Ni ga človeka, ki bi nikoli ne obupaval nad seboj in nad samim Bogom; in ki bi nikoli ne pozabil, da je užil tisočero nezasluženih dobrot, stotero nepoplačanih ljubezni. (Ivan Cankar, Melodije, Črtice, NB)
Ana je vzdihnila, nagnila glavo vznak, a se ni prebudila. Organist je gledal huje in tudi strože govoril: »Zaklinjam te pri svetosti križa svetega, žena, reci mi, kaj ti leži na duši!« Ana je jecnila v sanjah in pričela polagoma odpirati oči. (Milan Pugelj, Bela vrana in druge novele, izbor)
Star na milijone let pogosto prijateljuje z vodo, ki ga nežno prestavlja v plivkajočem morju ali v podzemlju kaplja po njem. Včasih leži komu na duši ali se mu odvali od srca, po gori navkreber pa ga zaman vali Sizif. In koliko je kamnitih src med ljudmi … (Delo, 5. jan. 2001, NB)
Triurna debata je bila na trenutke nadvse vroča, je po pogovoru dejal Kiseljov. Predsedniku smo povedali vse, kar nam leži na duši. Z nekaterimi stališči ni soglašal, še zlasti ne s tistimi o političnem pritisku. (Delo, 31. jan. 2001, NB)
Besedila Roka Vilčnika so ji pisana na kožo, glasbeniki ji zdaj godejo v podporo, zdaj nudijo oddih. Ko le ne bi čutila potrebe po tem, da med pesmimi recitira, oziroma ko bi le lahko tisto, kar ji leži na duši, povedala spontano. (Delo, 6. feb. 2007, NB)
Tiskovna konferenca je velikokrat tudi priložnost za povsem intimni izliv avtorja, ustvarjalca ali organizatorja, za solze sreče nad napovedovanim dogodkom, pa tudi besede jeze in gneva nad vsemi, ki to srečo kazijo. To je trenutek resnice, ko je beseda prepuščena samo avtorju oziroma organizatorju, in ta lahko pove praktično vse, kar mu leži na duši. (Delo, 30. dec.1999, NB)
Južnoafriški nobelovec J. M. Coetzee je znan po literaturi, ki bralca, če se že prebije do konca, redko spravi v dobro voljo. To tudi ni njegov namen, nalašč se loteva zoprnih tem, ki obležijo na duši. (Delo, 29. nov. 2003, NB)
Temeljni kamen je obležal na duši regije. Usoda tehnološkega mesta Tehnopolis in razvoj manjših občin v Savinjski regiji je odvisna od županov, ki jih moti privatizacija agencije. (Delo, 11. mar. 2006, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.sth. preys upon the mind of so.
češ.ležet na duši komu
fr.peser qn. sur le cœur
hr., srb.ležati komu na duši
biti komu na duši
it.avere una spina nel cuore
nem.auf der Seele liegen
auf der Seele lasten
rus.tjažest‘ju ležat‘ na duše kogo
tjagotit‘ dušu komu

mírne dúše nevtr.; prisl. zv.
 
Pomen
 
brez pomislekov, skrbiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeDa dvojna državljanstva niso najbolj zaželena in običajna stvar, pove dejstvo, da se urejajo s posebnimi zakoni! Imamo torej vsak le svojo državo in mirne duše lahko opustimo odvečni kazalni zaimek. (Delo, 3. feb. 2000, NB)
Po sesutju starega režima in dotakratnega vrednostnega sistema so se namreč ženske prilagodile zahtevam novega časa, moški pa so se večinoma prepustili zmedenosti in izgubljenosti. Danes lahko mirne duše rečemo, da dajejo na Vzhodu – v vseh pomenih – utrip življenju in družini ženske. (Delo, 23. jan. 2001, NB)
Beseda globalizacija me spominja na anekdoto o P. L. /vaškem posebnežu, ki sva ga oba poznala/, ki je rekel, da je že toliko star, da je še takrat živel, ko se je udarniška še tlaka imenovala. Po mojem mnenju bi besedo globalizacija mirne duše lahko zamenjali z besedo kolonizacija. Gre namreč za to – kot vedno – kdo bo za koga delal. (Delo, 14. dec. 2002, NB)
Sicer se njihova dnevna norma ne meri v kilogramih riža kot pri vrstnikih v Aziji, zahtevani znesek tolarjev, ki ga morajo prislužiti z zbujanjem sočutja na mestnih ulicah, pa zato ni nič manj problematičen. Kljub temu vsi mirne duše hodijo mimo njih, tako meščani kot policisti in tudi aktivisti raznih nevladnih organizacij. (Delo, 14. jun. 2003, NB)
Tudi dvojni dvojec bo imel skupino, ki bi jo mirne duše lahko poimenovali skupino smrti (Slovenija, V. Britanija, Italija, Francija, Češka, Avstralija, štart ob 12.00). (Delo, 30. avg. 2003, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr., srb.mirne duše
it.a cuor leggero

obležáti kómu kàj na dúši, gl. ležati komu kaj na duši.

pásja dúša slabš.; v medm. rabi, kot psovka
 
Pomen
 
izraža zelo negativen, odklonilen, zaničevalen odnos do kogaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Evo mene, ako si žejen nedolžne človeške krvi! Piškavega oreha ni vredno življenje v taboru, kjer se nahajaš ti, pasja duša!« je s preletečim glasom zavpil ter razgalil prsi. »Ustreli me, lopov!« (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB)
Ali ti nisem letos okrog božiča prek glave znamenja del, da nimaš kratko ni malo hoditi okrog njenega stanovanja in nimaš še misliti nanjo? Pa mislil si, pasja duša: brata sem spravil v trdno shrambo, zdaj mi velja še sestro pripraviti na to, da bodo s prstom kazali za njo. (Josip Jurčič, Tihotapec, NB)
Polonica je bila opatu sunila v prsi bodalce, katero ji je bil daroval Matija. »Ah« je dihnil opat in izpustil Polonico. Roka njegova je segla tja, kjer je bil zadet, in potegnila iz prsi bodalo. »Pasja duša – zabodla si me,« je škripaje z zobmi sikal in sedel na posteljo. (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem pasja duša je nastal iz besedne zveze pasja duša v pomenu ‘hudoben, zloben človek’. Ta izhaja iz prenesenih pomenov sestavin pasji slabš. ‘hudoben, zloben’ in duša ekspr., s prilastkom ‘človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti’. Podobno velja za blizupomenski frazem črna duša, v katerem je težišče pomena na sestavini črn v pomenu ekspr. ‘ki vsebuje, izraža hudobijo zlobo’ in ki je tudi v frazemu imeti črno dušo ‘biti hudoben, zloben’.

píhanje na dúšo, gl. pihanje.

píhati kómu na dúšo pog., ekspr.; pren., dov. pihniti, popihati
 
Pomen
 
vneto prigovarjati, dvoriti komuSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Pišem se k raportu, da se pritožim!« Kaprol pa mu prinese kave k postelji in mu tako sladko piha na dušo, da se pomiri zlovoljni zaspanec. (Rado Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB)
Ko oni oddide, seveda. Da mu bo snel kožo, reče. Ga ubil. Ker me bojda pumpa. Piha na dušo. Odvrača od družine. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB)
»Navsezadnje sem vedno govorila, da si bila rojena pod srečno zvezdo, da si dobila moža, kot je Danny Lynch.« »No, Holly, nehaj mi pihati na dušo. Povem ti, da imam tudi slabe plati.« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB)
Za Tržačane pravijo, da so bili že njihovi pradedje trgovci in da jim je trgovanje v krvi. Zavedajo se, da je treba kupce razvajati in jim pihati na dušo. (Delo, 8. jun. 2000, NB)
Parlamentarne stranke imajo pri tem privilegij, saj so lahko (in bodo po parlamentarnih počitnicah spet) med parlamentarnim zasedanjem popihale volivcem na dušo. Javnosti in s tem potencialnim volivcem se predstavljajo tudi prek tiskovnih konferenc, sporočil za javnost, javnih pisem in še česa. (Delo, 1. avg. 2000, NB)
Bomo, kot pravi, pač morali dopovedati Evropi, da smo imeli pred pol stoletja revolucijo in da nas zaradi njenih posledic nikakor ni mogoče primerjati z državami, kakršni sta Nemčija ali Avstrija. Tako je seveda popihal na dušo kmetom, med katerimi narašča negotovost zaradi prilagajanja EU in sprememb, ki se napovedujejo. (Delo, 7. feb. 2000, NB)
Obiščem katero od tvojih ljubic in ji v tvojem imenu popiham na dušo. (V. Kavčič, Upanje, 1966, 323)
Tako je to z moškimi, je skomignil, meni pa sploh ni šlo v glavo, da je tako zlahka zatajil vso svojo poprejšnjo muževnost. A tudi tak je bil Gajaš: včasih je zlahka pihnil na dušo. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, NB)
Angela Merkel, ki ji najbolj konzervativni krogi v desničarski stranki očitajo, da je za konzervativko preveč levo usmerjena, je s predlogom, da naj bo novi generalni sekretar CDU poslanec Ruprecht Polenz, že pihnila na dušo tako imenovanemu socialno-levemu krilu stranke. (Delo, 10. apr. 2000, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik it.fare il filo a qc.
nem.mit Engelszungen reden
mit Engelszungen auf jmdn. einreden

píhniti kómu na dúšo, gl. pihati komu na dušo.

podpréti si dúšo šalj.; pren.
 
Pomen
 
utešiti si žejo, gladSkrij zgled▾
 
Zgled rabeZvečer sem šetal proti Gradišču. Pri Seljaku sem že bil in si podprl dušo. (Alojz Kraigher, Kontrolor Škrobar, 1914, I, 228)

popíhati kómu na dúšo, gl. pihati komu na dušo.

poznáti kóga v dno dúše, gl. dno.

predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, gl. z dušo in telesom.

privezáti si dúšo šalj.; pren.
 
Pomen
 
utešiti si žejo, gladSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeTomaž Sladkonja je precej spoznal, da je pevec res mojster in da mu ne bo enak ne v glasu ne v igri, nikar da bi ga presegel in premagal tudi pri gospodi; ali z vinom si je bil čvrsto že privezal dušo in ji navrgel še toliko, da se mu je srce ogrelo do pogumnosti in so se misli zdramile in ubrale. (Ivan Zorec, Beli menihi I, Ustanovitev samostana, NB)
»Na,« je rekel Prelčev Boris in mi stisnil v roko zvitek prav nagnusno zmečkanih in posvaljkanih bankovcev, kakršne so bile lahko samo lire, »skoči v trafiko in prinesi Staremu Mačku sto ibaric. Najprej si bom privezal dušo, potem se bova pa pogovorila.« (Marjan Rožanc, Ljubezen, NB)
Pogovor se je odvijal v obratu Doner Kebap Vardar na Gosposvetski, kjer si vsled zveneče butične okolice in hotela Lev s hrano za rajo priveže dušo tudi marsikateri zakravatani japi, ki pa je bolj redko naklonjen širjenju obzorij z orientalskimi eksperimenti. Heh, raje si privošči evropske čevape. (Mladina 2005, št. 26, NB)
Na koncu avenije, v pristanišču, si si lahko privezal dušo s pivom, ciderjem ali se odžejal ob prigrizku v kateri od pivnic. Lahko pa si se preprosto vkrcal na eno od ladjic mestnega prometa in se odpeljal do Eriksberga. (Delo, 13. avg. 1998, NB)
Na srečo sva kilometer ali dva pred taborom naletela na skupino dolenjskih srednješolcev. Prijazni mulci so naju povabili na kopno in nama spekli krompir, s katerim sva si privezala dušo za zadnji del vožnje. (Delo, 8. sep. 2000, NB)
V Savinjski dolini se miza šibi pod poticami, cvrtjem, krofi, mesom, klobasami; gospodar tudi ne skopari z vinom. Ko si ženjice in vezači privežejo dušo, pridejo na vrsto razne igre: rihtarja bit, duše vagat, sosedo preganjat in podobne. (N. Kuret, PLS II, 1967, 167)
 
Izvor frazema
 
Frazem privezati si dušo je možno razlagati kot šaljivo navezavo na frazem izpustiti dušo ‘umreti’. Zaradi lakote in žeje ljudje tudi umirajo, izpustijo dušo. S potešitvijo obeh, si tako zagotovimo, da se to ne bo zgodilo, šaljivo rečeno: privežemo dušo, da ne uide iz telesa.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik it.bere un goccio
mettere q.c. sotto i denti
prendere un boccone
rifarsi la bocca
nem.Leib und Seele zusammenhalten
den Durst/Hunger stillen

spustíti dúšo, gl. izpustiti dušo.

v dnò dúše, gl. dno.

vídeti kóga v dnò dúše, gl. dno.

z dúšo in telésom ekspr.; dvojč., pren., prisl.
 
Pomen
 
popolnoma, brez pridržkaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeV Ljubljani je postal stotnik, pa više ni mogel priti, ker je bil z dušo in telesom Slovan in pesnik. Zaradi pesmi, ki jih je pošiljal v srbske liste, je prestal marsikakšno sitnost. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB)
V študentskih letih je bil Peter Martinc - Pierre Kosovelov prijatelj in sostanovalec, potem eden prvih ravnateljev koprske gimnazije, romanist, profesor z dušo in telesom, napreden narodnjak in Evropejec hkrati, poliglot, ki je tekoče govoril in obvladal osem jezikov in s svojo intelektualno karizmo prevzel večino dijakov številnih generacij gimnazije v Kopru. (Delo, 9. jul. 1998, NB)
A so se v teh dneh že uresničile optimistične napovedi glede obiska olimpijskih tekem tudi nasploh. Avstralci, ki jih je seveda daleč največ med gledalci, so športniki z dušo in telesom. Zato si pač ne pustijo vzeti priložnosti, da bi v živo videli vrhunski šport v najrazličnejših podobah. (Delo, 23. sep. 2000, NB)
Bogati Epafrodit, trgovec z dušo in telesom, je porabil priliko, da bi se prikupil Teodori in po njej seveda Justinijanu. (F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, Prva knjiga, NB)
Po njegovem prepričanju večina učiteljev vestno opravlja svoje delo, zato ni naključje, da je zaupanje prebivalstva v šolo še vedno pri vrhu. Žal pa mediji o delu učiteljic in učiteljev poročajo le, ko gre kaj narobe, skoraj nikoli pa ne moremo prebrati nič o učiteljih, ki so z dušo in telesom predani svojemu poklicu, ki so jim prva skrb učenci. (Delo, 4. mar. 2004, NB)
Oba pa sta z dušo in telesom predana plezanju in samo plezanju. Gre za prava profesionalna športnika, čeprav je za športno plezanje ta značilnost velikokrat dvopomenska. (Delo, 7. nov. 2005, NB)
Z ljudmi ekipe M-Sport je res pravi užitek sodelovati, saj so vsi – pa naj gre za vodilne može ali mehanike – z dušo in telesom pri stvari. (Delo, 22. mar. 2004, NB)
Vse praktično znanje pa sem razvil sam, saj se tega iz knjig ne da naučiti. V proces izkušenj se je treba vreči z dušo in telesom. (Delo, 16. okt. 1999, NB)
Mama je ležala negibno, kakor da je ni več. V hipu, ko se je sprijaznila z neljubim dejstvom, da bo treba iti in vse pustiti, se je z dušo in telesom usmerila naprej, k novim dolžnostim. Hkrati je že vedela, da bo vse opravila in vse prenesla, samo da njega obvaruje obupa. (Gitica Jakopin, Devet fantov in eno dekle, NB)
Tonetu Šercerju zdaj ne bo treba vsak teden v letalo, česar se je zadnja leta tako bal. Lahko se bo povsem posvetil delu in pomoči ljudem, čemur se je zapisal z dušo in telesom. (Delo, 4. sep. 2000, NB)
Leta 1848 se je živo zavedal svoje češke krvi, delal se je za silnega Slovana, čital slovenske in hrvaške časnike, družil se z Bleiweisom in Cigaletom in podpiral prošnjo ali spomenico za slovensko univerzo v Ljubljani. Leto pozneje pa se je bil že ves prelevil, zapisal se je z dušo in telesom nemškim hegemonom in si ugladil s tem pot na višavo. (Janez Trdina, Moje življenje, NB)
Francozi niso mogli verjeti svojim očem, ko je na igrišču Philippa Chatrierja Nemka Jana Kandarr izločila domačo favoritko Amelie Mauresmo. »Res je, da sem v drugem nizu zapravila vodstvo s 5 : 1, vendar resnici na ljubo nikakor nisem mogla zaigrati z dušo in telesom. Vseskozi sem lebdela na igrišču in upala, da bom izvlekla partijo,« je ugotavljala Francozinja. (Delo, 29. maja 2001, NB)
Steni se ne mislim prepustiti na milost in nemilost. Toda predal se ji bom z dušo in telesom. Njen bom. (Gitica Jakopin, Na vrhu svobode, NB)
Čeprav se je rodil v Trstu, kjer so tedaj smučanje poznali le izbranci, je prav »bela opojnost« zaznamovala njegovo življenje. Po tem, ko se je njegova družina v zgodnjih dvajsetih letih pred fašizmom umaknila v Ljubljano, se je predal športu – z dušo in telesom. (Delo, 12. mar. 2001, NB)
Ustvarjanje te opere izraža zanimiv psihogram mene kot avtorja, ki se je prezgodaj ali pa morda pravi čas vrnil iz tujine, kjer je imel dovolj uspehov, v domovino, da bi se na slovanski način z dušo in telesom predal okolju, iz katerega izhaja. Seveda to okolje, kot nobeno drugo, ni idealno, zato se je ta namera razkrila kot iluzija. (Delo, 23. maja 2003, NB)
Problem se skriva pri Capellu, ki mi ne zaupa in me noče v enajsterici. Poskusil sem vse, da bi mu ugodil; z dušo in telesom sem se predal treningu, iskal načine, da bi bil čim bolj uporaben na igrišču, igral sem celo, ko sem imel velike težave z očmi, a ni nič zaleglo, zato sem moral zamenjati okolje,« je vzroke za odhod z Iberskega polotoka naštel Ronaldo in razkril, kaj pričakuje od Milana. (Delo, 12. feb. 2007, NB)
Še več, očitno je sklenil, da bo svoj prvi inavguracijski korak v politiko zastavil ob prijazni asistenci dveh kulturnih ljudi: pesnice Mete Kušar, ki predstavlja svet, in mestnega etnologa Damjana Ovsca, ki predstavlja dom. Slednji je celo dejal, da kandidata podpira »z dušo in telesom«. (Delo, 8. jun. 2002, NB)
Kaj pripomore k uspešnemu vodenju hotela? »Imeti moraš veliko izkušenj, pripravljen se moraš biti znova in znova učiti, se z dušo in telesom posvetiti stroki in podjetju, živeti s hotelom, usposabljati kadre in skrbeti za razvoj.« (Delo, 27. okt. 2001, NB)
Ob tem se nikoli ne pritožujem – če ti je težko, potem ne prideš nikamor,« pravi Maja, ki svojo energičnost pripisuje nebesnemu znamenju, v katerem je rojena – ovnu. Da se lahko obema hobijema posveti z dušo in telesom, veliko pripomore tudi dobro in premišljeno načrtovanje. (Delo, 4. dec. 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem z dušo in telesom temelji na parnem sklopu duša in telo v pomenu ‘človek, človeško bistvo, osebnost’. Predložna zveza z dušo in telesom glede na to izraža, da kdo z vsem svojim bistvom, tj. z duševnimi in telesnimi napori, dela to, kar nakazuje dodana glagolska sestavina, npr. biti kaj, biti predan, biti pri čem, igrati, podpirati, posvetiti se, predati se, usmeriti se, zapisati se.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.with one‘s heart and soul
fr.corps et âme
češ.tělem i duší
hr., srb.dušom i tijelom
it.buttarsi in q.c. anima e corpo
nem.mit Leib und Seele
rus.dušoj i telom
šp.en cuerpo y (en) alma

zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, gl. z dušo in telesom.

zláta dúša ekspr.; pren.
 
Pomen
 
zelo dober človekSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMajnhalm se je od sreče kar topil. »Ema je vendar blaga, zlata duša!« je v mislih hvalil sestro, ki ga tako povzdiguje. »In kako spretna je v besedičnosti!« (Ivan Zorec, Beli menihi I, Ustanovitev samostana, NB)
General je vprašal Vilarja, kdaj se je sprijateljil z Bajićem. Ko je bil vse zvedel, je rekel: »Bajić je spoštovanja vreden človek, zlata duša, kavalir brez hibe in bojazni, značaj iz kovine.« Obmolknil je, segel po vinu in si nalil. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB)
»Tepel je ne boš! …« Pismonoša je trznil in zbegano odprl usta. Bil je zlata duša in podložnik v hiši, zato mu še v sanjah ni nikdar prišlo kaj podobnega na um. To je žena dobro vedela, in vedela je celo v tem trenutku, a vendar je še gnala svojo. (Ciril Kosmač, Hudo je, človek moj!, NB)
Če se pojavi eden na površju mojega spomina, se prikaže poleg njega brž tudi drugi. Da je imel bratranec zlato dušo, to sem vedel, ker je sedela ta zlata duša mnogo let na njegovem konju, a popolnoma temna mi je bila njegova zunanjost. In v to temo je posvetila zdajci luč našega arhiva, ker sem videl v personalnem listu Janeza opisanega kar najnatančneje, tako da sem si ga lahko živo predstavil. (Fran Maselj-Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva, Novele in črtice, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. dobra duša.

žíva dúša ekspr.; pren., nikal.
 
Pomen
 
nihčeSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMed vsemi Slinarji, kar jih je v tem času tovorilo po Golovcu, bil je eden poseben korenjak; nihče drug ni imel tako lepo pisane hiše, kot on, nihče se ni mogel ponašati s tako lepo vzrastlimi rožički. Pa kakor živa duša ni brez vseh slabosti, imel je tudi on eno, ki je bila kriva, da je moral marsikako grenko požreti od roditeljev in bratov svojih: bil je namreč zelo len. (Fran Erjavec, Šaljivi potopisi, NB)
Brat in sestra sta molčala, zatopljena vsak v svoja čustva bridkosti in vdanosti. Bric pa ju je zabaval z modrovanjem o smrti, kako se človek polagoma nanjo navadi, namreč na tujo smrt, in kako je pravzaprav grdo, če se nekaterim čisto naravno zdi, da mrjo drugi, sami bi pa hoteli večno živeti, dasi bi jih živa duša ne pogrešila, in nagajajo iz same nevoščljivosti, ko se mora vendar prostor narediti mlademu zarodu. (Fran Detela, Svetloba in senca, NB)
Rjavka je okrenila glavo proti njemu in zamukala dolgo in zategnjeno, češ: »Ta svet! Živa duša se ne zmeni zame!« Zopet je kazalo Janku tako, da mora odložiti mrtve pole z rimskim pravom in se pobrigati za živo in lačno Rjavko: imela je prazne jasli. (Fran Milčinski, Muhoborci, Domoljubna povest, NB)
Kako ste zrasli! – A čudno je, da ste prišli, ne spomni se me živa duša več. Ves dan presedim tu sama; čisto sama … (Ivan Cankar, Amalija, NB)
Zato je spet nekaj drugega začel, kar je bilo po njegovi misli tudi učeno: »To seveda, ko bi mogla midva praprotovega semena dobiti, potlej bi se jaz že nič ne bal, ko bi praprotovo seme, o kresu natreseno, pri sebi nosil. Potlej mi živa duša nič ne more, pravijo. (J. Jurčič, Janko Kersnik, Rovnjači, NB)
Tiste železne okove so odpravili pozneje, saj se je sama cesarica Elizabeta potegnila za soldate. Živa duša ne bi verjela, kako kmalu se naveliča človek čepeti takole sključen v dve gube. (Rado Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB)
Toda ti – oblečeni v večerne obleke – mirno jedo dalje, brez kakršnekoli napake v kretnjah, njihovi obrazi pa pričajo o vedri brezbrižnosti njihovega pogovora. Splošno je znano dejstvo, da živa duša ne razume niti besede tistega, kar govori resnično imeniten Anglež. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB)
Z njihovo hitro uporabo in z dobrim sistemom karanten, predvsem pa z zgodnjim odkritjem prvih obolenj bi bilo izbruh supervirusne epidemije načeloma mogoče omejiti, še preden bi se razširila v pandemijo. Toda za to bi potrebovali tudi veliko sreče, saj živa duša ne ve, kdaj in kje bo grozeča bolezen izbruhnila. (Delo, 12. okt. 2005, NB)
Globoko v našem telesu živi Duša. Živa duša je še ni videla, in vendar vsi vemo, da je tam. Pa ne le to, vemo tudi, kaj je v njej. (Viva, april 2007, NB)
Zaloge hrane je počasi jemal hudič, a pri njihovi firmi so to stisko jemali z ležerno latinoameriško ignoranco in že nekaj mesecev se v njunem taboru ni pojavila živa duša, ki bi jima vsaj malo dopolnila proviant. (Mladina 2004, št. 31, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem živa duša temelji na sestavini duša v pomenih ekspr., navadno s prilastkom ‘človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih lastnosti’ ter knj. ‘oseba, človek sploh’. Sestavina živa samo še poudarja njen pomen, a je tudi v funkciji opozicije do besedne zveze mrtva duša ‘neživ, mrtev človek’ in tudi do besednih zvez oziroma frazemov z drugimi prilastki, kot so dobra duša, zlata duša, pasja duša. Sicer pa je možna tudi njena raba brez prilastkov, npr. V tem mestu živi več kot tisoč duš. Pomensko blizu frazemu živa duša sta frazema krščena duša in živ krst, ki izhajata iz osnovnega izhodišča krščen človek, tj. kristjan, vsi pa iz imena Krist oziroma Kristus, kakor se imenuje krščanski odrešenik Jezus. Slednji se jezikovno preblikovan uporablja v medmetnih izrazih jezes, jezesna, jezesta, jezestana, jezus, jezusna, ježeš, ježešna, ježešta, ježeštana ter v povezavi z Marijo v zloženki ježešmarija. Tudi iz omenjene besedne zveze krščena duša se je razvil medmetni izraz krščen duš oziroma kršenduš pog. ‘izraža močno podkrepitev trditve’, z zamenjavo sestavine duša z imenom Matiček pa še izrazi kršenmatiček, krščenmatiček, krščen matiček. S pomeni duše je torej zelo povezano krščanstvo, kar je razvidno iz naslednjih navedkov: »Dih življenja« je ob ustvaritvi prejel samo Adam, vsi drugi smo življenje »podedovali« od njega in Eve, zato, ko zaradi starosti človeka življenjska moč pojame in ugasne, človek »živa duša« postane »mrtva duša«, kar potrjuje seveda tudi Biblija: Ezekiel 18 : 4, ko pravi: »Glejte, vse duše so moje; duša očetova kakor duša sinova, moji sta. (Delo, 14. feb. 2001, NB) Po Bibliji, če preberemo natančno 1. Mojzesovo knjigo 2. pogl. 7. vrsto (citiram): »Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je človek postal živa duša, je človek živa duša in nikakor, da živ človek ima dušo!« Edino, s čimer se strinjam, je verjetno nehoteno povedana resnica, da je, citiram: »Obstoj duše izven telesa grška filozofija, po kateri je duša ujeta v telesu in se s smrtjo osamosvoji.« (Delo, 24. feb. 2001, NB)
V pomensko negativno smer se je razvila sestavina duša v medmetnem izrazu pasja duša, ki se uporablja kot psovka, npr. Odpri, pasja duša.
Slovar slovenskih frazemov