govoríti glúhim ušésom, gl. uho.
govoríti iz očí v očí, gl. oko.
govoríti, kàkor bi róžice sadíl, gl. rožica.
govoríti kakor mlín, gl. mlin.
govoríti, kot bi róžice sadíl, gl. rožica.
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, gl. žganec.
govoríti kot dèž, gl. dež.
govoríti kot raztŕgan dóhtar, gl. dohtar.
govoríti kot stŕgan dóhtar, gl. dohtar.
govoríti na pámet, gl. pamet.
govoríti tjà v èn dán, gl. dan.
govoríti tjà v trí dní, gl. dan.
govoríti v prázno ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| govoriti zaman, brez učinka, odziva | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | No kaj? Ne maram govoriti v prazno. V redu. (D. Jančar, Zalezujoč Godota, NB) | |
| Vesel je bil, da ni na poti k sejmišču srečal nobenega znanca. Ni se mu dalo ne piti ne govoriti v prazno. (G. Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Skratka, bil je večni potnik s parom praznih kovčkov, ki je govoril v prazno vedoč, da ga nihče ne sliši, da mu nihče ne bo odgovoril. (Delo, 5. jan. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem govoriti v prazno temelji na prislovnem pomenu predložne sestavine v prazno. Ta izhaja iz prenesenih pomenov pridevnika prazen: ‘ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti’, ‘ki se mu ne pripisuje vsebinska izrazna vrednost’, ‘ki je brez učinka, koristi’ itd. Na ta način se z določljivim pomenom sestavine v prazno tvorijo tudi frazemi z drugimi glagolskimi sestavinami, npr. gledati v prazno, mahati v prazno, ustreliti v prazno. | ||
govoríti v véter, gl. veter.
ne govoríti na pámet, gl. pamet.
Dostopnost