bíti bógu za hŕbtom, gl. bog.
bógu za hŕbtom, gl. bog.
dobíti jíh po hŕbtu pog., ekspr.; olepš., nedov. dobivati
| Pomen | ||
| 1. biti tepen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Pojdi ti!« pravi srednjemu bratu. Ta gre, pa zgodi se ravno tako: s palico je dobil po hrbtu, ognja nič. (Slovenske pravljice, NB) | |
| Artjom Han, ki jih je med pripravljanjem reportaže prav tako nekajkrat dobil po hrbtu, je v uredništvu zatem dobil še en udarec. »To ne bo objavljeno!« mu je zabrusil novi glavni urednik Vsevolod Neroznak. (Delo, 19. maja 2007, NB) | ||
| 2. biti premagan; biti prizadet | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tja ste se pa šli slikat. Se pravi, zunanji minister jih je tukaj dobil po hrbtu in po glavi, ker je podpisal izjavo, ko so pa delili rože in nagrade, ste se pa vi slikali, niste ostali doma iz protesta ali kakorkoli. Toliko o zaupanju in načelnosti. (Državni zbor RS: 48. izredna seja 05. 07. 2004, NB) | |
| Zdaj ko je prišel čas, se bojim. Storili ste mi veliko škodo, oče, da ste me napravili tako majhnega in slabega … tako jih zdajle zmerom dobivam po hrbtu, sam pa ne morem udariti … (I. Cankar, Kralj na Betajnovi, NB) | ||
| »V Podravju je grozljivo, kmetje jih že drugo leto zapored krepko dobivajo po hrbtu. Če jim država ne bo priskočila na pomoč, bodo propadli,« je povedal Borut Ambrožič, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Maribor. (Delo, 27. avg. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dobiti jih po hrbtu, ki ima tudi prenesen pomen, izhaja iz nekdanjega načina fizičnega kaznovanja otrok, ki so jih tepli z roko, šibo ali palico večinoma po riti, a tudi po hrbtu. Sestavina jih tu olepševalno zamenjuje udarce, batine. V prenesenem pomenu se kaznovanje, slabo ravnanje posplošuje na vse ljudi in tudi ne samo fizično, ampak tudi duševno. V drugih omenjenih sopomenkah s sestavinami glava, grba, nos, prst, rit se izkazuje, da so bili lahko otroci kaznovani razen po hrbtu tudi z udarci po drugih delih telesa. | ||
dobívati jíh po hŕbtu, gl. dobiti jih po hrbtu.
kot nòž v hŕbet [kómu/čému], gl. nož.
kríti kómu hŕbet pog.; pren.
| Pomen | ||
| ščititi, varovati koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Marija mi je resno rekla: »Pogovoriti se moramo.« Ana je stala nekje blizu, kakor da ji hoče kriti hrbet, Eva pa se je držala ob strani. (G. Jakopin, Rasla je jelka do neba, NB) | |
| Očitke je podžgalo še to, da je bil, čeprav je porabil veliko moči, ko je delal zanj, v odločilnih vzponih še vedno močnejši od papirnatega kapetana. Isidru je šlo v Pirenejih tako dobro predvsem, ker mu Igor krije hrbet. Če bi on popustil, bi pač vskočil njegov moštveni kolega. (Delo, 17. sep. 2003, NB) | ||
| Je pa nedvomno res, da je Tim večji porabnik žog. Rašo pa mu krije hrbet in mu je v velikansko pomoč, tako v obrambi kot v napadu. (Delo, 8. mar. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem kriti komu hrbet temelji na dejstvu, da je nevarnost, ki pride od zadaj, za hrbtom, tj. nevidno, najhujša, najbolj usodna, ker se ji ne moremo izogniti. Zato je kritje hrbta najpomembnejša stran vsake obrambe tako v vojni kot v najrazličnejših življenjskih položajih. | ||
ležáti bógu za hŕbtom, gl. bog.
lônec na hŕbtu nosíti, gl. lonec.
nòž v hŕbet [kómu/čému], gl. nož.
obráčati kómu/čému hŕbet, gl. obrniti komu/čemu hrbet.
obrníti kómu/čému hŕbet pog.; pren., nedov. obračati
| Pomen | ||
| 1. ne hoteti imeti več opravka s kom, čim | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Toda narobe pri njej je bilo to, da ni nikoli pogledala na uro, ki je ni snela niti ponoči. Bilo je, kakor da je čas na ta način vedno njen zaveznik; obenem pa se ji je dogajalo, da je sploh ni bilo tja, kjer so jo pričakovali, in da ji je marsikdo kot neresni obrnil hrbet. (Gitica Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | |
| Na plesu se utegnete srečati z visokimi duhovni snobokracije. Če bi jim obrnili hrbet, bi bilo hujše, kot če se mlad duhovnik postavi po robu škofu ali nadškofu. (George Miles, Priročnik za snobe, NB) | ||
| Ali je to resnica, ali je storjeno namenoma, ali se ga že sramuje in ga ne mara več poznati za svojega znanca, nekdanjega kolego? Šef promenira nekoliko niže od postaje in se okrene v tistem trenutku, ko hoče aspirant pozdraviti, in mu pokaže hrbet. (Milan Pugelj, Mali ljudje, NB) | ||
| In če mu je le pogled ušel po dolini, pa je zatrepetala in se zazibala pred očmi vsa neskončna lepota domačega kraja, ki jo prav vidiš šele, kadar ji obračaš hrbet. »Kaj pa, če bi še poskusil, morda bi počasi le našel srečo tudi doma?« (I. Zorec, Pomenki, NB) | ||
| Mož je zaljubljen v svoje in njene gozdove. Mladina hiti v šole ali v tovarne, kmetijam pa obrača hrbet. (M. Hace, Vaška kronika, NB) | ||
| Jezno dekle, ki preprosto odkoraka, pokaže hrbet ali pa predmet svoje jeze obravnava, kot da ga ni, se odziva na zelo specifičen način. Demonstrativno, agresivno se umakne. (Delo, 12. avg. 2000, NB) | ||
| V isti četrti živimo, veliko nas je, prepiramo se, radi se imamo, enkrat si pokažemo hrbet, drugič si skočimo v lase, na koncu pa zmeraj ugotovimo, da smo del iste skupnosti. (Delo, 4. feb. 2002, NB) | ||
| 2. zapustiti koga, navadno v neprijetnem položaju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mariška je bil naš, Mariška je bil cigan. Mariška je bil naša, ciganska nesreča in kdaj smo se še Cigani odrekli svoje nesreče, kdaj smo ji obrnili hrbet, kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu, kakor da mu bo potrgal ušesa. (F. Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | |
| Navijači košarkarjev Minnesote ne bodo nikoli oprostili Stephonu Marburyju, da jim je lani marca obrnil hrbet in zahteval prestop k New Jerseyju. Ob včerajšnji vrnitvi v Minneapolis so negodovali ob vsakem njegovem stiku z žogo, toda s tem so le podžigali žerjavico. (Delo, 22. feb. 2000, NB) | ||
| Produktivni severni del Italije je levi sredini in DʼAlemi obrnil hrbet, za pogrebce nekoč obetavne Oljke pa je morda še hujši udarec, da jih je premočno zavrgel tudi zaostali jug, čeprav so mu dan ali dva pred volitvami sporočili, da mu je Rim zagotovil podporo in denar iz Bruslja. (Delo, 18. apr. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem obrniti komu hrbet, tudi nedovršno obračati komu hrbet ter sopomensko pokazati komu hrbet, temelji na nasprotju z obnašanjem, po katerem komu pokažemo prijazen obraz, nasmeh. Frazemi se ne uporabljajo samo za osebe, ampak tudi za stvari. Frazem hrbet komu pokazati z razlago jemandem den Rücken kehren omenja že Plet. I 279, za njim z glagoloma obrniti in pokazati J. Glonar, SSJ 110: hrbet obrniti, pokazati komu ali čemu: pustiti na cedilu. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to turn one’s back on so. |
| češ. | ukázat někomu záda | |
| fr. | tourner le dos à qn. | |
| it. | voltare le spalle a qc. | |
| nem. | jmdm., einer Sache den Rücken kehren | |
| jmdm., einer Sache den Rücken zuwenden | ||
| rus. | pokazat’ komu spinu | |
pokazáti kómu hŕbet, gl. obrniti komu/čemu hrbet.
zabôsti kómu nòž v hŕbet, gl. nož.
zaríniti kómu nòž v hŕbet, gl. nož.
zasadíti kómu nòž v hŕbet, gl. nož.
živéti bógu za hŕbtom, gl. bog.
žóga je bilà za hŕbtom kóga, gl. žoga.
žóga je končála za hŕbtom kóga, gl. žoga.
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga, gl. žoga.
Dostopnost