Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino nós
bíti šè móker pod nósom pog.; pren.
 
Pomen
 
biti še zelo mlad, neizkušen, otročjiSkrij zgled▾
 
Zgled rabe»Kaj?« je rekel stražnik, »kako? Pod nosom so še mokri, pa se bodo že norca delali iz policaja?« Očitek gospoda stražnika je bil vsaj deloma krivičen. Trije kralji niso bili mokri pod nosom, vsi že ne. Le Mihec je prodajal svečo in pa Baltazarju je kukal golobček iz nosa, toda bil je čisto majhen, majcen. (Fran Milčinski, Tokraj in onkraj Sotle in tam preko, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem biti še moker pod nosom je verjetno povezan z zelo majhnimi otroki, ki so pogosto smrkavi, ker se še ne znajo usekniti, se obrisati pod nosom.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik gluž.[hišće] mokry pod nosom być
pod nosom mokry być
nem.noch feucht hinter den Ohren sein
noch grün hinter den Ohren sein
eine Rotznase sein
rus.moloko na gubah ne obsohlo u kogo-libo

dáti kómu po nósu pog., ekspr.; olepš., pren.
 
Pomen
 
1. udariti koga (po nosu)Skrij zglede▾
 
Zgledi rabePijan je nadlegoval mimoidočega, zato mu je ta dal eno po nosu. (J. K.)
Tistemu, ki se je s teboj hvalil kot s trofejo, se z nasmeškom na obrazu zahvali za uslugo. Najraje bi ti rekla, daj mu eno na nos, a to je tvoja odločitev … (Google, www.ljudmila.org/sqrd/Keke…)
Več o vpisu si lahko preberete tukaj, več o poteku treningov pa tukaj. Vljudno vabljeni, da vam dam eno po nosu! (Google, Enshin karate klub TO-TE Maribor vabi novince, 17. september 2006)
2. zelo ošteti koga, očitati komu kajSkrij zgled▾
 
Zgled rabe»I, ta je že nekateremu biriču in leblajtarju glavo belil,« pravi drugi. »In imeli so ga že v kleščah, zlodej vedi kolikrat, pa jim je vsem dal po nosu in jo je potegnil. A zvit je, zvit.« (J. Jurčič, Tihotapec, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. dobiti jih po nosu.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to punch so. in the nose
to push so.’s face in
češ.dát někomu do nosu
dát někomu po nose
fr.mettre sur la gueule à qn.
hr., srb.dati komu po nosu
dati komu pod nos
dati komu preko nosa
nem.jmdm. eine auf die Nase hauen
jmdm. eine auf die Nase geben
rus.dat’ komu v nos
uteret’ nos komu

dobíti jíh po nósu pog., ekspr.; olepš., tudi pren.
 
Pomen
 
1. dobiti udarec po nosu, biti tepenSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeNa zadnjem orodju v dvorani Stadthalle je nastopil na krogih in pri seskoku grdo padel. Na tla je priletel z nogami in glavo, tako da jo je krepko dobil po nosu. (Delo, 27. maja 2000, NB)
Presenetil pa je zlasti z agresivno igro, kakršne ne soigralci ne tekmeci pri njem niso bili vajeni. Zaradi tega je moral pred polčasom celo za nekaj minut v zdravniško oskrbo, saj je med enim od grobih prerivanj dobil udarec po nosu in začel krvaveti. (Delo, 26. nov. 2001, NB)
2. biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanjaSkrij zgled▾
 
Zgled rabeDrugače sem se pri reševanju zapletov raje zatekal k humorju, ker bi drugače kaj lahko kakšno dobil po nosu. Gledalce moraš božati z rokavico, čeprav bi kateremu kdaj veliko rajši kakšno prisolil (smeh). (Delo, 3. jul. 2004, NB)
3. ne uspeti v negativnem delovanjuSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeCesarica je bila zadosti pametna, da ni verjela in da je precej ukazala deželnemu glavarju grofu Turjaškemu, naj preišče tisto grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je bil čisto nedolžen, le opravljivci so jih dobili po nosu. (I. Zorec, Izgnani menihi, NB)
Nikoli ne hodim na taka zborovanja, nikoli nisem mešal vere in politike, je rekel Rocco Butiglione, ki ga imajo za najbolj pobožnega med vsemi demokristjani. A jo je od svojih takoj dobil po nosu z vprašanjem, ali tudi k maši hodi na skrivaj. (Delo, 23. avg. 2000, NB)
Prepričan sem namreč, da tisti atleti, ki preveč računajo, izbirajo tekmovanja in razmišljajo o pomembnosti svojega početja, največkrat dobijo po nosu, oziroma, da so pri njih neuspehi najbolj pogosti. (Delo, 2. marca 1998, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem dobiti jih po nosu je nastal na osnovi dejstva, da je nos pri fizičnem obračunavanju, tudi boksu, pogosto tarča udarcev. Ti so v frazemu prikriti s sestavino jih. Na enaki predstavi je nastal frazem dati komu po nosu, samo da v tem primeru kdo daje, ne pa dobiva udarce. Oba frazema se uporabljata tudi preneseno. Omenjena sta že v Plet. I, 715: po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben oder bekommen.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik češ.dostat po nose
dostat do nosu [od někoho]
hr., srb.dobiti po nosu
dobiti preko nosa
nem.sein Fett abkriegen
eins aufs Haupt kriegen

iméti [dóber] nós [za kàj] pog.; pren.
 
Pomen
 
bistro, pravilno predvidevatiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeTakoj sem si mislila: Aha, to je pa novi ženin naše Koprnele! Nisem se motila, ker imam za to dober nos. Novi ženin je Čeh in je tudi civilist kakor gospod Migec, toda čisto drugačen. (Rado Murnik, Ženini naše Koprnele, NB)
Gospod konzul, – je odvrnil Fix – takšne ljudi prej začutiš, kot pa prepoznaš! Treba je imeti dober nos, in dober nos je kot posebno čutilo, s katerim sodelujejo sluh, vid in voh. V svojem življenju sem aretiral več kot enega teh gentlemanov, in če se tat nahaja na krovu, vam zagotavljam, da se mi ne bo izmuznil. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB)
A naredil je še veliko več: začel je preprodajati bančne delnice. »Imel sem srečo in dober nos,« skomigne z rameni. Njegovo bogastvo ocenjujejo na 250 milijonov evrov, on pa še zmeraj sedi na bazarju za stojnico in spremlja razvoj na borzi po računalniškem zaslonu. (Delo, 16. okt. 2003, NB)
Igralci znajo izkoristiti najmanjšo hibo, saj jim zaradi želje po rezultatu venomer popuščamo. Imajo zelo dober nos, kje se da kaj doseči. Grob profesionalizem je to še izostril. (Delo, 15. jan. 2007, NB)
Prispevek njegovega dela bi bil ocenjevan zelo pozitivno, če bi uspel s kakšno od svojih številnih mednarodnih poti zagotoviti prihod tujega investitorja, ki bi omogočil, na primer, 5000 novih delovnih mest. Seveda pa je treba imeti »nos« za takšen uspeh in občutek za gospodarstvo. (Delo, 21. maja 2003, NB)
V čem je skrivnost dobrega galerista? Mora imeti nos za umetnost, predvsem pa ljubezen do nje; da za tistim, kar ponuja, zares stoji. (Delo, 1. feb. 2000, NB)
Na Ptuju očitno imajo nos, kako in s kom okrepiti zasedbo. Pred leti so pripeljali argentinskega Slovenca Lucasa Horvata (mnogi, med njimi tudi Besek, trdijo, da bi selektor Kek nanj moral najresneje računati) in zadeli v polno. (Delo, 11. jul. 2007, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem imeti [dober] nos [za kaj] izhaja verjetno iz lovskega jezika in se nanaša na lovske pse slednike, ki z izvrstnim vohom uspešno izsledijo živali, ki jih lovijo lovci. Preneseno na ljudi je dober nos samo prispodoba po načelu pars pro toto za sposobnost predvidevanja, za katero pa sta pri človeku ob vohu še bolj odločilna vid in sluh.
Različica frazema je že v Cig. I, 1082, pri iztočnici Nase: eine feine Nase haben, tenak nos imeti, dalje v Plet. I, 715: tenak nos imeti, feine Nase haben, za njim v Glonarjevem SSJ 242: tanek nos: občutljiv, fin, oster.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik fr.avoir le nez fin
avoir du flair
gluž.dobry nós měć [za něšto]
hr., srb.imati dobar nos
imati fin nos
it.avere [buon] naso
nem.eine gute Nase haben
eine feine Nase haben
eine Hundenase haben
rus.imet‘ harošij njuh na čto-libo

iméti nós kot krompír, gl. krompir.

íti za nósom šalj.; pren.
 
Pomen
 
iti naprej brez cilja, kamor nesejo noge kogaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMarširal sem čez drn in strn, pravokotno na griče, valujoče počez proti zahodu, naravnost za nosom proti Kamnu. Včasih je v plitvih, dolgih nižinah med peski zginil, da bi se z naslednje sipine pokazal v novem barvnem odtenku in še večji. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB)
Zgodba o tem, kako je prišel v Slovenijo, se res sliši tako, kakor bi jo napisal Bulgakov. Leta 1990 so skupino povabili v Italijo na festival, imena se ne spomni več; na poti so se »zataknili« na železniški postaji v Ljubljani, eden od njih se je postavil pred zemljevid – zdaj gremo za nosom, za prstom. S kazalcem je zavrtal v Ljubljano, ker mu je ime lepo zvenelo. (Delo, 6. dec. 2003, NB)
Vprašal ju je za pravo pot in ena tistih ga je napotila nanjo. »Idite, brhki vojak, naprej za nosom! Glejte, to ravno pot zapira velika rumenkasta hiša. (Fran Maselj-Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva, Novele in črtice, NB)
Za nosom po Sloveniji. Kolumno sem hotela najprej nasloviti Stopnice in tapison, potem Popotovanje z našo mamo, po petih dneh poti pa naj izkušnje poveže splošen naslov. (Jana 2007, št. 16, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem iti za nosom je šaljiva prispodoba za hojo naprej brez pravega cilja. Ta se lahko navezuje na predstavo o lovskem psu, ki ovinkasto išče sled za divjadjo, ali da je nos kot štrleči del obraza preprosto tipalka, antena za gibanje naprej.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to follow one‘s nose
češ.jít za nosem
gluž.za nosom hić
hr., srb.ići za nosom
it.andare a naso
andare a lume di naso
nem.der Nase nach gehen
rus.idti po sledu
idti, kuda glazja gljadat
rukovodit‘sja instinktom

na vrát na nós, gl. vrat.

ne vídeti dljé od svôjega nósa ekspr.; pren., tudi trdilno
 
Pomen
 
1. ne znati predvidevati posledic svojega ravnanjaSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeČe kdaj, potem bi bilo zdaj nujno strniti slovenske in hrvaške vrste, skupaj nastopiti nasproti Italiji. Mar res oboji ne vidijo dlje od svojega nosa, da so razdeljeni bolj ranljivi in da bodo eni in drugi plačali višjo ceno? (Delo, 10. nov. 2001, NB)
A dokler se zavedate dejstva, da niste sami, vas vaš ego ne bo pogoltnil. Na žalost se pogosto dogaja, da igralci izgubijo ta občutek in ne vidijo dlje od svojega nosa. (Delo, 19. jan. 2002, NB)
2. ne presojati stvari, problemov glede na njihov širši pomenSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeV isti sapi pozabi na predimenzionirane zmogljivosti predelovalnih obratov v solastništvu kmetov, na preštevilne klavnice, ki jih še kar naprej potrebujemo zaradi zadovoljevanja interesov članov zadrug in kmetijsko-gozdarske zbornice. S frontalnim napadom na trgovino, h kateremu poziva predelovalce, zato bolj kot podporo žanje začudenje vseh, ki vidijo dlje od svojega nosa ali iz svojega dvorišča. (Delo, 24. mar. 2004, NB)
Vsakemu, ki vidi dalje od svojega nosa, je moralo biti od vsega začetka jasno, da bo napad na bin Ladna imel nadvse razveseljivo in nikakor ne nepomembno posledico: Afganistanci se zdaj lahko otresejo strašnega skrbništva, odrešeni bodo enega najhujših režimov na svetu. (Delo, 8. dec. 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem ne videti dlje od svojega nosa je pravzaprav posledično izražena ugotovitev, da je kdo kratkoviden ali preneseno, da kdo slabo predvideva, slabo presoja, je nekoliko omejen. Nos, ki je v najbližji soseščini oči, je tu v vlogi merila omejenosti videnja, zmožnosti predvidevanja, presojanja.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr., srb.ne vidjeti dalje od nosa
it.non vedere più in là del naso
essere tardo di comprendonio
nem.nicht weiter als seine Nase sehen

nós cvetè kómu ekspr.; pren., 3. os. ed.
 
Pomen
 
nos koga je rdeč od pitjaSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabenos cvete: kadar je temno višnjev. (Gradivo SSKJ: med.; Karlin)
Sosed večino časa prebije v gostilnah, nos mu kar cvete. (J. K.)
 
Izvor frazema
 
Frazem nos cvete komu temelji na prenesenem pomenu glagola cveteti ‘biti rdeč, zardel’, npr. Zadnja kaplja krvi je izginila tudi Meti s cvetočega obraza in ustni sta ji bili beli, kot vosek. (I. Tavčar, Cvetje v jeseni, LZ 1917, 295) | Cvetoči obraz milostne je zažarel v prezirnem smehu. (C. Golar, Bratje in sestre v Gospodu, 1909, 194) | Mlada in krasna ženska ima na svetu več prilike, da zagazi v pregreho, nego ona, ki je priletna, in kateri ne cveto rože po licih. (I. Tavčar, 4000, LZ 1891, 652) Glede na to, da imajo pijanci rdeč nos, je predstava, po kateri je nastal obravnavani frazem, dovolj razvidna.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.a nose to light candles
hr., srb.nos komu cvjeta
it.avere un naso da beone

nós se je podáljšal kómu ekspr.; pren.
 
Pomen
 
pokazal je užaljenost, prizadetost z izrazomSkrij zgled▾
 
Zgled rabeNa bližnjem parkirišču sta si nato izbrala še golfa, iz katerega sta polna upanja potegnila radio. Toda ko sta si aparat natančneje ogledala, se jima je podaljšal nos. Ugotovila sta namreč, da ni kaj prida in da ga ne bosta mogla spraviti v denar. (Delo, 25. maja 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem nos se je podaljšal komu z različico nos se je povesil komu je vsebinsko in motivno povezan s frazemoma ostati z dolgim nosom, oditi z dolgim nosom, oblikovno in vsebinsko pa s frazemom obraz se je podaljšal komu. Vsi posledično izhajajo iz frazema potegniti koga za nos.

nós se je povésil kómu ekspr.; pren.
 
Pomen
 
pokazal je užaljenost, prizadetost z izrazomSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKopali so tam, vrtali v globino in naposled odkrili nafto, ki je bila na seznamu strogo prepovedanih tvarin, tako kot sol. Vsem se je povesil nos, ko je bilo po Mreži razglašeno, da je vojaška obveščevalna služba Kanja našla odpadke v neki jami na Morjanskem. Pankru je namreč uprava te službe takoj nakazala na denarno ploščico podvojeno nagrado, samo da se je odpovedal najditeljstva. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB)
Mojster jo je molče poslušal, nato pa brez ovinkov povedal svoje mnenje, ki ni bilo posebno ugodno. Gospodični se je povesil nos in je rekla: »Oprostite, toda tako me je naučila Schumannova soproga!« (Delo, 1. mar. 2000, NB)
»Naša Mařka pravi, da ga mešate z vodo.« Branjevki se povesi nos in si misli: Vsa ta dekleta so kanalje in vaša Mařka je največja. Vladoša: »Kadar me pošljejo doma kupovat špirit, grem vedno k trgovcu, k vam nikoli.« (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB)
»Skorajda vsakemu turistu se povesi nos, ko se znajde pred zaprtimi vrati!« je prepričana Barbara Vajda, direktorica Zavoda za turizem Ljubljana, ki meni, da bodo zaprte trgovine ob nedeljah turizmu gotovo škodile. (Delo, 26. maja 2005, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem nos se je povesil komu je nastal po približnem opisu giba z glavo ob užaljenosti, prizadetosti koga. Ta gib je pravzaprav rahla sklonitev glave, ki jo pars pro toto zamenja nos.

odíti z dólgim nósom ekspr.; pren.
 
Pomen
 
oditi osramočen, razočaran; oditi, ne da bi kaj opravilSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Nikdár se vam mi ne udamo!« Ustraši kralj Attila se zeló Odveta kraljice Vide; Benečiji, lepi on dá slovó, Ter z dolgim nosom otide. (A. Aškerc, Balade in romance, NB)
Stari je predeval pipo po ustih, postrani zrl na Berganta in si mislil svoje. Bergant je počasi odšel z dolgim nosom. Poldetov oče se mu je pritajeno smehljal. (Matevž Hace, Tihotapci, NB)
Kupci se torej ob morebitnih kršitvah zakona in dobrih poslovnih običajev med razprodajami ne morejo zanašati na takojšnjo pomoč tržnih inšpektorjev – kršitelje lahko zatožijo in z dolgim nosom odidejo k resnejšemu ponudniku. (Delo, 20. jul. 2000, NB)
Vsaj kar zadeva Trst, je vse v najlepšem redu in najbolj zagreti meščani najbolj italijanskega med vsemi italijanskimi mesti so ponosni, zadovoljni in zadovoljeni. Ne bodo sicer imeli svetovne razstave, ki so jo tako željno pričakovali, potem pa z dolgim nosom odšli iz Pariza. (Delo, 24. dec. 2004, NB)
Vsak je hotel biti prvi. Kot v posmeh pa imajo danes od tega korist Američani in Rusi, ki so nekoč odšli z dolgim nosom. Nekdanji razredni sovražniki zdaj družno načrtujejo concordovega naslednika. (Delo, 30. apr. 1998, NB)
Danes se bo namreč nadaljeval pripravljalni postopek proti Slobodanu Miloševiću, obtoženemu vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Za omejeno število mest v sodni dvorani se je potegovalo veliko novinarjev, a so mnogi Churchillplein zapuščali z dolgim nosom, saj njihovega imena ni bilo med izbranci tribunala. (Delo, 30. avg. 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem oditi z dolgim nosom je možno vzročno oziroma posledično povezovati s frazemom potegniti koga za nos. Enako velja za frazema ostati z dolgim nosom in z dolgim nosom.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to go away with a long face
češ.odejít s dlouhým nosem
fr.partir bredouille
hr., srb.otići pokunjena nosa
it.restare con un palmo di naso
rimanere a bocca asciutta
tornare con le pive nel sacco
nem.mit langer/hängender Nase abziehen
rus.ujti s nosom
ujti nesolono hlebavši

ostáti z dólgim nósom ekspr.; pren.
 
Pomen
 
1. biti razočaran, oškodovanSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeZ dolgim nosom je ostal Hrastničan, ki je obtoženki posodil najprej 40.000 in nato še 5000 mark, aprila 1997 je brez 3000 mark ostal še en Trboveljčan, mesec kasneje je bila ob 400 tisoč tolarjev tudi neka Trboveljčanka. (Delo, 30. jun. 2000, NB)
Ta konec tedna so številni turisti v Parizu ostali z dolgim nosom pred zaprtimi vrati nekaterih glavnih pariških znamenitosti: Pompidoujevega centra, katedrale Notre-Dame, muzeja d’Orsay, slavoloka zmage in Panteona, piše The Guardian. (Delo, 17. okt. 2001, NB)
Zaposleni, ki so se tudi – zahvaljujoč Enronovim delniškim opcijam – nadejali udobnega upokojenskega življenja, so ostali z dolgim nosom. Dolgo svojih vrednostnih papirjev niso mogli prodati, zdaj pa ti niso nič več vredni. (Delo, 26. jan. 2002, NB)
2. biti neuspešen, ne opraviti načrtovanegaSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeMorda pa Semičani, ko so v četrtek navsezgodaj nazdravljali s sokovi pred vratarnico tovarne, niso toliko praznovali zaradi Šešokove vrnitve, ampak zato, ker vedo, da bo zdaj prišel državni denar. Zdaj je seveda vprašanje, ali bosta ministrstvi za gospodarstvo in za delo znali zagotoviti, da ne bosta skupaj z delavci na koncu ostali z dolgim nosom. (Delo, 14. feb. 2004, NB)
Tako nihče ne bo zlorabil mojega glasu. Toda spet so se oglasili modrejši od mene: tudi če ne glasuješ, bo tvoj glas spet dobila SLP, tvoja PTČP pa bo zaradi tebe ostala z dolgim nosom. (Delo, 12. dec. 2003, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. oditi z dolgim nosom.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr., srb.ostati duga nosa
it.restare con un palmo di naso
rus.ostat’sja s nosom

pod nósom se obrísati za kàj pog., ekspr.; pren.
 
Pomen
 
ne dobiti česaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Oh, to ni nič, to se vse opere …« je drobila Jera in se ritenski umikala, ker je vedela, da jo je zdaj že popolnoma zavozila in da se lahko za kosilo kar obriše pod nosom. (C. Kosmač, Tistega lepega dne, NB)
Glede vzgoje otrok pa je tako in tako že od nekdaj tako, da naj mati poskrbi za hčer in oče za sina. Kar je pri vsem skupnega, je pa tole: mati naj otroke še pravi čas pouči, kako si prav obrišejo rit, oče pa naj poskrbi, da se ne bodo potem v življenju pred vsem, kar jim ponuja svet, obrisali le pod nosom. (F. Lainšček, Petelinji zajtrk, NB)
Zavoljo Jezerne Rože, ki bi bila tudi njemu rodila številne otroke, kakor jih je bratu Jelenu. Pa sta lakotnika Tršati Tur in Urni Sulec mečkala in barantala, dokler se tudi sama nista obrisala pod nosom za dobro odkupnino. (J. Jalen, Bobri 2, Rod, NB)
Mnogi so nasedli, kupili knjigo (naročniki so lahko izbirali med naravnost čudežnimi knjigami, med drugim z nasveti, kako spodbujati željo po seksu pri ženski), za nagrade pa so se obrisali pod nosom. (Delo, 5. jan. 2000, NB)
Predor Trojane je prvi izmed treh najbolj prestižnih objektov na slovenskem avtocestnem križu. In ravno pri njem je italijanskemu Grassettu uspel veliki met, največje domače gradbeno podjetje SCT pa se je moralo obrisati pod nosom. (Delo, 25. feb. 2000, NB)
Sodni senat je povsem sledil obtožnici, ki je natančno popisala, kako so se oškodovanci obrisali pod nosom za plačila. (Delo, 11. jul. 2000, NB)
Če ne bi imeli tistega nekaj litrov ostanka bencina, morda res ne bi nikoli uspeli. Če bi ga pokurili prejšnji dan ali še prej na poti navzgor po reki, bi se sedaj lahko obrisali pod nosom. Vrnilo bi nas, od koder smo prišli, plima je že z vso silo pritiskala. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem pod nosom se obrisati za kaj je verjetno povezan z brisanjem nosu, usekovanjem, kar naj bi bilo zelo nepomembno, čeprav neizogibno in sitno opravilo. Zato je to lahko postalo prispodoba za nedoseganje, neuspešnost pri čem. V drugih jezikih ni pomensko ustreznih frazemov s tako besedno sestavo. Pomensko še najbližje je hr., srb. ostade komu šupalj nos v pomenu ‘biti izigran, ne dobiti nič’. V zvezi z brisanjem nosu pa je še hr., srb. obrisati komu nos ‘povedati komu zelo neprijetne stvari, ošteti koga, očitati komu kaj’. Podobno še gluž. nós wótrěć někomu ‘ošteti koga, pokazati komu, maščevati se komu’, nem. jmdm. eins auswischen; jmdm. den Kopf waschen.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to go away empty-handed
it.restare a bocca asciutta
nem.in die Röhre gucken
mit langer/hängender Nase abziehen

pomolíti nós [kám, od kód] ekspr.; pren., tudi nikal.
 
Pomen
 
pogledati; pojaviti se v javnosti, iti med ljudi, venSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNa dolgi ravnini v zadnjem delu dirkališča je Ralf nekajkrat pomolil nos iz zavetrja, toda Michaelu je vselej uspelo kot prvemu zapeljati skozi ovinek. (Delo, 11. jun. 2001, NB)
Z OVK nimajo ničesar. Najbrž je zanje prvič slišal tudi uniformiranec, ki je za hip pomolil nos iz hiše. (Delo, 8. avg. 1998, NB)
Wulff meni, da imajo raziskovalci, ki si upajo pomoliti nos v mistične loge, le dve možnosti: »da bodisi ostanejo outsiderji, katerih ugotovitve insiderji obravnavajo kot nerazumne in s tem nepomembne, ali pa postanejo insiderji in s tem ne tvegajo le izgube kritične distance, temveč tudi izgubo verodostojnosti«. (Delo, 16. mar. 2002, NB)
Čim je pomolil nos na italijansko stran mejnega prehoda Fernetiči, so tržaški mejni policisti aretirali 38-letnega Ljubljančana Nedeljka Gojića. (Delo, 24. dec. 1998, NB)
Pri oknu sem moral danes uiti; a v posteljo sem položil debelo repo, da bode slabovidni dominus praefectus, če dolgi svoj nos vtakne v spalnico, menil, da je to Quintus, ki spi na vse pretege. (I. Tavčar, Janez Sonce, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr., srb.pokazati nos
pomoliti nos
it.mettere fuori il naso

potegníti kóga za nós ekspr.; pren.
 
Pomen
 
prevarati, ukaniti kogaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMeni se je zdelo nenavadno dobro, da sem potegnil za nos celo nekoga iz družine … (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB)
Toda namesto kovancev se je iz škatle po stopnicah skotalilo več vinskih steklenic in se žvenketaje razbilo. Timmy ju je očitno spet potegnil za nos. (Jordan Horowitz, Kako vzgojiti očeta, NB)
Roman mi je rekel, da ne bova šla daleč, pa se je naenkrat nabralo šest kilometrov. Pošteno me je potegnil za nos. (Delo, 7. avg. 2001, NB)
Prijeten fant je, rad se šali. Skupaj z drugimi je vesel, da so potegnili za nos graničarje in žandarje, financarje in karabinjerje. Tudi graničarji so zvedeli za prevaro. (Matevž Hace, Tihotapci, NB)
Raztrgala je snemalno knjigo, poiskala je filme in sedla pred videorekorder. Ogledala si bo posneti material, natančno ogledala in skušala ugotoviti, kdo je koga potegnil za nos. (Sonja Koranter, Srečal me je Buda, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. vleči koga za nos.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to pull so.’s leg
fr.bourrer le crâne de qn.
faire marcher qn.
mener qn. en bateau
hr., srb.povući koga za nos
nem.jmdm. einen Bären aufbinden
jmdn. verschaukeln

tenák nós iméti, gl. imeti [dober] nos [za kaj].

v nós gré kàj kómu ekspr.; pren. 3. os. ed.
 
Pomen
 
1. čuti se užaljenega, prizadetegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeTo nekaterim ni bilo prav. Posebno kmečkim dekletom je to šlo v nos, češ glejte jo, cvetko vojaško, zemlja ji smrdi, noče si mazati rok s plevelom, oče je bil nemara grof, pa ji zato gnoj ne diši. (C. Kosmač, Pomladni dan, NB)
»Tale tvoja ženska tukaj že celo večnost ni spregovorila z mano. Le kaj sem naredila, da ji je šlo v nos?« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB)
Renate Götschl je z zmago v superveleslalomu utišala kritike, ki jim je šlo v nos predvsem to, da so Avstrijke, daleč najboljše v hitrih disciplinah minulo sezono (na svetovnem prvenstvu so pobrale vseh šest kolajn), to zimo »zanemarile« smuk in superveleslalom in začele dosegati boljše rezultate v tehničnih disciplinah. (Delo, 17. jan. 2000, NB)
O Evropi in predvsem o Evropi menda razmišljajo nemški škofi. Še bolj kot o Evropi seveda o Nemčiji in nemški cerkvi kot veliki sili, ki ji gre v nos, da ji ukazujejo iz Rima in da tam odloča Poljak, Slovan, vzhodnjak … (Delo, 29. jan. 2000, NB)
Emma Bonino se ponuja Berlusconiju, Finiju pa gre odločna gospa bolj v nos kot separatist Bossi. (Delo, 16. feb. 2000, NB)
Tam je vadišče Golf kluba Cinkarna Celje. Toda dejstvo, da je nekdo še lani razrito in blatno umazano odlagališče spremenil v obsežno zelenico, da travo na njej vsak dan kosijo in po potrebi zalivajo, da se po njej s palicami za golf sprehajajo navdušenci golfa, gre nekaterim močno v nos. (Delo, 26. okt. 2000, NB)
2. koga peče v nosSkrij zgled▾
 
Zgled rabe»Kar pokličite me,« je Janez veselo rekel; kadilo, ki ga Štepič zažiga Trlepom, mu je šlo v nos. (I. Zorec, Stiški tlačan, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem v nos gre kaj komu pomeni primarno, da nos koga občuti vonj, ki ga draži, moti, preneseno na druge stvari pa pomeni, da kaj nasploh dela koga užaljenega, prizadetega.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik nem.in die Nase fahren

vídeti dálje od svôjega nósa, gl. ne videti dlje od svojega nosa.

vídeti dljé od svôjega nósa, gl. ne videti dlje od svojega nosa.

víhati [svój] nós [nad kom/čím] ekspr.; pren.
 
Pomen
 
izražati nezadovoljstvo, nesoglašanjeSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Ta Krača, ta jo zadene!« – »No, sedaj bode pa še bolj vihal svoj nos!« – »Škrice si bode napravil!« (J. Kersnik, Jara gospoda, NB)
Če bi kdo utegnil vihati nos nad dostopom, češ da je pretežaven, naj kar pomisli na cerkljanske partizane, ki so, kot je povedala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovar, prenašali ranjence do soteske Pasice po potoku, zadnji del poti od slapa naprej pa po dvižnem mostu, ki je tam še danes. (Delo, 27. maja 1998, NB)
Kmalu se je podomačil in vihal nos, da bi ulovil vanj laskavega in sladkega kadila in ga prvič zanjuhal s polnimi pljuči. (F. Lipuš, Zmote dijaka Tjaža, NB)
Čeprav je Novomeščan ob pogledu na olimpijsko progo vihal nos, je lani z odliko – z zmago na dirki za VN Commonwealtha – opravil »generalko«. (Delo, 22. maja, 2000, NB)
Mnoge je navdušil, marsikdo pa je vihal nos nad njegovim svojstvenim slogom in mu napovedoval kratko življenje. A vse kaže, da njegov trenutek ne bo minil tako hitro. (Delo, 28. mar. 2002, NB)
S tem je Slovencem jasno povedal, kdo je v resnici njihov cesar. Pri čemer je gotovo marsikdo ogorčeno zmajeval z glavo in užaljeno vihal nos. (Delo, 7. jun. 2003, NB)
Radio se je prav v prvi svetovni vojni iz nenavadnega izuma, nad katerim je italijanska vlada še konec 19. stoletja vzvišeno vihala nos (kar je podžgalo Marconijevo odločno mater, da je sina z njegovimi aparaturami vred poslala v Anglijo), prelevil v nepogrešljivo tehnologijo v miru in vojni. (Delo, 11. dec. 2002, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem vihati [svoj] nos [nad kom/čim] je nastal v povezavi z reakcijo koga na smrad, umazanijo ipd., ki se kaže z vihanjem nosu. Ta zunanja reakcija se je prenesla na izražanje odklonilnega obnašanja nasploh. Frazem pri iztočnici Nase omenja že Cigale (II, 1081), ko nem. die Nase rümpfen razlaga s sln. nos vihati, pomerdniti, merdati z nosam, nach M. (tj. po Murku, op. J. K.) nos ferkati, za njim tudi Plet. (I, 716): nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict. ter Glonar (SSJ, 242): nos vihati nad kom, čim: prezirljivo se zmrdavati.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to turn up one’s nose at so./sth.
to look down one’s nose at so./sth.
češ.ohrnovat nos nad kým, čim
krčit nos nad kým, čim
ohrnovat nos po kom, čem
fr.faire le dégoûté
rechigner
faire la fine bouche
cracher sur qn./qc.
it.arricciare il naso
torcere il naso
nem.die Nase über jmdn., über etwas rümpfen
die Nase kraus ziehen
rus.vorotit’ nos ot kogo, čego
krutit’ nosom

[visôko] dvígati nós, gl. [visoko] dvigovati nos.

[visôko] dvígniti nós, gl. [visoko] dvigovati nos.

[visôko] dvigováti nós ekspr.; pren., tudi dvigati, dov. dvigniti
 
Pomen
 
ošabno se vesti, biti domišljavSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeGodi jim, klicalkam smrti. Glej, kako dvigujejo nosove, kako si oblizujejo s silo iztisnjene solze. To je takšna silna pohota, taka perverznost od njih, da gre človeku mraz po hrbtu. (Drago Jančar, V Filisteji, NB)
Končno je sonce razkrojilo meglo in prijetno je sedeti zunaj. Sonce je priklicalo tudi vedrino v stavbe na nasprotnem bregu, ki se vse načičkane s svežim beležem in novimi štukaturami kot pisane sadne torte z belo, stepeno smetano tesno držijo pod rokami, stikajo z rameni ter prevzetno dvigujejo nosove proti strmim bregovom debri, po kateri teče temno rjava Tepló, razredčena z zdravilno vodo. (Delo, 19. dec. 1998, NB)
Dedci so se seveda nemudoma podvizali za šank, babe so se strastno potopile v klepet, otroci pa so med mletjem in lizanjem nedeljskih priboljškov s široko razprtimi očmi nemudoma obstopili »žabjeokega« slikarja. Kot je kazalo, je ta prežal samo na to priložnost in nemudoma spremenil svoje prej še skromno vedenje, saj se je krog okrog njega vedno bolj gostil, najprej z radovednimi babnicami, kasneje pa so pričeli pristopati tudi resni možje. Pričel je visoko, da, zelo visoko dvigati nos, pogled se mu je vse pogosteje in vedno dlje izgubljal nekje v nebesni modrini, gibi pa so mu postajali vse bolj podobni prefinjeni eleganci baletnikov. (Mladina 2005, št. 33, NB)
Kramnik je po zmagi nad Kasparovom, ki mu je prinesla naslov neuradnega svetovnega prvaka, visoko dvignil nos in za nagradni sklad zahteval vsaj dva milijona dolarjev. Ampak že kaj kmalu se je pokazalo, da nihče ni pripravljen plačati takšne cene. (Delo, 2. feb. 2004, NB)
In če oni nimajo težav s tem, ne vem, zakaj bi jih imeli naši režiserji. V Sloveniji pač ne vidim nobenega Hanekeja, von Trierja ali Kiarostamija, ki bi lahko dvignil nos in rekel, svoje mojstrovine lahko snemam samo na 35-milimetrski trak. (Delo, 9. dec. 2006, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem [visoko] dvigovati nos je lahko nastal po analogiji s frazemi hoditi z dvignjeno glavo, dvigati glavo in nositi glavo pokonci.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to go around with one‘s nose in the air
češ.chodit s nosem vzhůru
fr.prendre des grands airs
porter le nez au vent
gluž.nós wysoko nosyć
hr., srb.dizati nos [visoko]
nem.die Nase hoch tragen
hochnäsig sein
rus.zadirat‘ nos
hodit‘ s zadranym nosom

vléčenje za nós, gl. vlečenje.

vléči kóga za nós ekspr.; pren., dov. potegniti
 
Pomen
 
varati kogaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Drzni ste, dečko,« je pribil in izpahnil brado po Mussolinijevem vzorcu. »Premladi pa tudi, da bi vlekli za nos stare ljudi.« (C. Kosmač, Gosenica, NB)
Stava gospoda Fogga – je nadaljeval Fix – ni nič drugega kot pretveza, s katero vleče za nos vas in svoje tovariše iz kluba Reform, kajti bilo mu je do tega, da si zagotovi vašo neprostovoljno soudeležbo. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB)
Odpokliči me, gospa, nobenega smisla in mika ni več v tej pustolovščini. Oglasi se, reci vendar kaj, ne boš se menda pustila vleči za nos. Vedel sem, da sneževec ne obstaja; neulovljivi snežni človek je samo bajka iz prejšnjega tisočletja. (Miha Remec, Lovec, NB)
Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete sedem let staro; samo varite, da me ne boste vodili za nos! (F. Levstik, Martin Krpan z Vrha, NB)
Pa reci, da ni res, pa reci, če moreš, da lažem, hudovernik ti, hinavec ti, goljuf nemarni. Ti si mene za nos vodil, ti si moj denar zapravljal, ti si meni obljubil, da me vzameš. Pa si se zmenil z njo, pa si se. (Ivan Pregelj, Mlada Breda, 1913, 155)
 
Izvor frazema
 
Frazem vleči koga za nos z različicama voditi koga za nos in dovršnim potegniti koga za nos je nastal po načinu, da so ljudje nekdaj nekaterim močnim živalim zaradi lažjega obvladovanja namestili skozi nosnice obroč, npr. biku, medvedu, konju, oslu. Ustrezni frazemi so v mnogih evropskih jezikih. Po posamostaljenju glagola vleči je nastal nov frazem vlečenje za nos.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to lead so. on
češ.vodit koho za nos
tahat koho za nos
fr.mener par le nez
jouer un tour à qn.
mener qn. en bateau
gluž.z nosom mróčele worać
z nosom njebjesa worać
hr., srb.vući koga za nos
voditi koga za nos
it.menare qc. per naso
prendere qc. per il bavero
nem.jmdn. an der Nase herumführen
auf die Schippe nehmen
zum Besten halten
rus.vodit’ za nos

vodíti kóga za nós, gl. vleči koga za nos.

vtakníti [svój] nós v kàj, gl. vtikati [svoj] nos v kaj.

vtíkati [svój] nós v kàj ekspr.; pren., dov. vtakniti
 
Pomen
 
vmešavati se; vtikati seSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeZdaj je bil vhod prost, vendar ga niso pustili odprtega, marveč so v obeh naslednjih dneh zgradili zasilna lesena vrata, ki so radovednežem prepovedovala vtikati nos v še neodkrite skrivnosti. (G. Šilih, Beli dvor, NB)
Če se ustavimo samo pri sosedih Avstrijcih. Res je, da smo dobršen del zgodovine pluli skupaj, vendar jim to ne daje pravice, da bi vtikali nos v vse naše zadeve. (Delo, 13. mar. 2001, NB)
Oglas je namenjen vsem sosedam sveta, ki bi morale vtikati nos v zadeve svojih sosed z obarvanim očesom. (Delo, 21. jun. 2002, NB)
Mafija pa tudi. Nekaj dni prej so v avtomobilu našli prerešetana odvetnika in kriminalista, ki sta vtikala nos tja, kamor nikakor ne bi smela. (Delo, 20. apr. 2002, NB)
Politika je v krizi, zato noče, da bi novinarji vtikali nos v njene zadeve, kajti za novinarji vedno pridejo tudi sodniki, je dogajanje komentiral eden najbolj prodornih kolumnistov Giorgio Bocca. (Delo, 29. jan. 1999, NB)
Bil je ta gospod doctor utriusque iuris in brez dvojbe kak advokat ali kaj enakega. Moral je v vsako stvar vtakniti svoj nos! (I. Tavčar, Janez Sonce, NB)
Gonja proti njej, zdaj je že v pokoju, se je menda začela zato, ker si je skupaj še z eno od zaposlenih drznila vtakniti »nos« v lastninjenje omenjenega podjetja. (Delo, 2. feb. 2002, NB)
Stvar je namreč treba na veliko komentirati. V vse je treba vtakniti nos. (Delo, 1. mar. 2003, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem vtikati [svoj] nos v kaj izhaja iz živalskega sveta. V tem mnoge živali, med njimi tudi pes, svoje življenje v mnogočem uravnavajo in ohranjajo s svojim nosom, tj. z odkrivanjem in prepoznavanjem vonjev okoli sebe. Preneseno na človeka se je razvil pomen nezaželenega odkrivanja skrivnosti drugih, kar je približno enako možno povedati tudi z glagolom vohljati, človek, ki kaj takega poklicno počne, pa se imenuje vohun.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to poke one’s nose into sth.
češ.strčit nos kam
fr.fourrer son nez dans qc.
mettre son nez dans qc.
hr., srb.gurati [svoj] nos u što
zabadati [svoj] nos u što
it.ficcare il naso in q.c.
mettere il naso in q.c.
nem.die Nase in alles stecken
rus.sovat‘ [svoj] nos
sunut’ nos kuda

z dólgim nósom ekspr.; pren.
 
Pomen
 
razočarano; brez uspehaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMed ljudmi se širijo zgodbe o naivnežih, ki so nasedli različnim obljubam: nekateri med njimi so se na primer z nepremičninskimi agenti brez kakršnihkoli pogodbenih papirjev dogovorili za kupčije. V najboljšem primeru so ostali z dolgim nosom, v najslabšem brez denarja. (Delo, 8. avg. 1998, NB)
»… potencialnim kupcem je treba razumljivo pojasniti, da gre za posebne ponudbe, ki jih je mogoče kupiti le po vzorcu: na dan odhoda na počitnice v neko državo ali letovišče prideš na letališče, počakaš, ali bo morda na letalu prosto mesto zate, in če je, kupiš počitnice po nižji ceni od siceršnje, prodajne. Seveda je povsem mogoče, da odideš domov z dolgim nosom,« opozarja Boris Farkaš, direktor Intelekte. (Delo, 9. jul. 2003, NB)
Danes se bo namreč nadaljeval pripravljalni postopek proti Slobodanu Miloševiću, obtoženemu vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Za omejeno število mest v sodni dvorani se je potegovalo veliko novinarjev, a so mnogi Churchillplein zapuščali z dolgim nosom, saj njihovega imena ni bilo med izbranci tribunala. (Delo, 14. jun. 2002, NB)
Vse kaže, da se menjalničarjem in verjetno še marsikomu le splača malo globje seči v žep in kupiti pravo varnostno steklo, ki marsikaj prenese. Pred dnevi sta morala z dolgim nosom iz menjalnice na avtobusni postaji pobegniti razbojnika, ki sta se nad stekleno pregrado spravila kar z granitno kocko. (Delo, 26. jan. 2002, NB)
A britanska politika do EU je pogosto povzročala slabše, namesto boljših odnosov med državami članicami. Če smo pred novo pobudo EU, ji po tradiciji nasprotujemo, glasujemo proti njej, smo preglasovani, nato pa se z dolgim nosom odločimo. (Delo, 4. mar. 2004, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. oditi z dolgim nosom.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik gluž.z dołhim nosom
z kisałym nosom
nem.mit einer langen/hängenden Nase abziehen
mit einem langen Gesicht zurückbleiben
mit hängendem Kopf zurückbleiben

zalopútniti kómu vráta pred nósom, gl. vrata.

zapréti kómu vráta pred nósom, gl. vrata.
Slovar slovenskih frazemov