Frazemi s sestavino ôsel
délati ôsla iz kóga ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| norčevati se iz koga | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | Torej, ti konji očitno delajo osla iz svojih strank in jih smešijo do farse (pa že tako in tako niso ne vem kako oddaljeni od nje). Klienti pa jim, odštevajoč zneske, ki jim jaz niti nul ne bi znala preštet, četudi morda v rahlih intimnih dvomih, ali so res taki, nasedajo, da so prav takšne podobe ljudem in bogecu všečne in bodo z njimi gotovo prišli v bruseljska nebesa. (Delo, 9. jun. 2004, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. imeti koga za osla. |
iméti kóga za ôsla ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| imeti koga za norca | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Prekleta mevža, baba, kavsa, ropotulja ste. Kamor pridete, imajo vas za osla in ste res osel. Če vi ne dovolite, grem pa h komisarju in k župniku in, če vsi ne dovolite, nič za to. (J. Jurčič, Cvet in sad, NB) |
| V zvezi z Rivaldom je zanimiva vest prišla iz Barcelone. Tamkajšnje sodišče je odločilo, da radijska postaja Rivalda lahko označuje za osla. V eni od oddaj so brazilskega zvezdnika namreč označili za osla, kmeta in prevaranta. (Delo, 31. jan. 2003, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem imeti koga za osla – to velja tudi za frazem delati osla iz koga – temelji na metaforičnem pomenu sestavine osel: slabš. ‘omejen, neumen človek’. Ta pa izhaja iz v antiki nastale domneve, da je osel neumen, čeprav je še v Bibliji zelo cenjena in spoštovana žival. |
krónan(i) ôsel pog., ekspr.; pren., tudi kot psovka | |
| Pomen |
| |
| zelo neumen, nespameten človek | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Te ljudi imenujemo včasih idealisti, preprosti ljudje pa jim pravijo tudi kronani osli. (J. Banič, Eden, 1974, 288) |
| Ali, kakor pravijo v sedanjih časih: medijski umor. Nasprotnik sicer preživi, a je v nekem smislu mrtev, ker je novinar na primer zapisal, da je kronani osel ali pa mafija plus baraba. Četudi se o oslih, barabah in mafiji ne gre tako javno izražati. (Jana 2007, št. 19, NB) |
| »O ti revež, ti otročji na smrt bi se rajši pripravil,« je jokavo učil starec za vrati. Ženin ga je srdito pogledal: »Osel ti kronani!« (I. Zorec, Pomenki, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem kronan(i) osel temelji na metaforičnem pomenu sestavine osel: slabš. ‘omejen, neumen človek’. Sestavina kronan(i), ki je lahko tudi zapostavljena sestavini osel, tj. osel kronani, ta pomen samo še poudarja. Sestavina osel je v nekaterih jezikih zamenjana z drugo (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki), v češkem npr. tudi s sestavino vol. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | utter ass |
| češ. | korunovaný osel |
| | koronovaný vůl |
| fr. | âne bâté |
| it. | un asino calzato e vestito |
| nem. | ausgemachter Esel |
| rus. | nabityj durak |
| | formennyj osël |
| | formennyj durak |
| | dubina stoerosovaja |
ôsel krónani, gl. kronan(i) osel.
ôsel stári, gl. kronan(i) osel.
stári ôsel pog., ekspr.; pren., tudi kot psovka ali vzdevek | |
| Pomen |
| |
| kdor počne neumnosti, je omejen; prizanesljiv, dobrohoten vzdevek (o sebi ali med bližnjimi) | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Tretja, za računalnik nedosežna stopnja, pa je kontekstualno prevajanje, ki mora upoštevati več elementov: različen pomen besed v različnih situacijah (če rečemo, da ima kdo »smolo«, samo v izjemnem primeru velja, da ima res snov, ki se ji reče smola …), tematski sklop, časovni okvir (»republika« pri Platonu je nekaj čisto drugega kakor »republika« pri Rousseauju), odnos med pogovornima partnerjema (»ti stari osel« je lahko med dvema prijateljema ljubkovalna oblika nagovarjanja, med sprtima strankama pa žalitev, za katero je mogoče dobiti pravdo …) … itd. (Vinko Ošlak, Pojasnilo prijateljem o esperantu, NB) |
| Jaz vem, da ga stari ima in da je hčer njegova edinica. Ali, prijatelj, prvič jaz denarja precej potrebujem, ker imam nekaj dolgov in me manihejci že preganjajo, da se jih bojim; drugič pa, če se nič ne dogovorimo ali če stari premalo obeta, kdo mi je porok, da se potem, ko mu hčer odide iz hiše, stari osel še ne ženi in mene ob moj denar pripravi. (Josip Jurčič, Cvet in sad, NB) |
| Kar ima, to je edinole gospod soprog. In se bojim, da so se njene besede »naš stari osel« nanašale na gospoda soproga. To ni lepo in ni prav. (Fran Milčinski, Prešernove hlače – Podlistki II: 1925–1932, NB) |
| Tisti niti enega naših še ni spustil čez mejo. Ne maram ga, enkrat bi me bil kmalu aretiral, osel stari. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem stari osel temelji na metaforičnem pomenu sestavine osel: slabš. ‘omejen, neumen človek’. Sestavina stari še krepi ta pomen in je lahko tudi zapostavljena sestavini osel: osel stari. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | old fool |
| češ. | starý osel |
| fr. | un vieux imbécile |
| nem. | alter Esel |
| rus. | staryj osël |
tŕmast kot ôsel ekspr.; primera, tudi prisl. trmasto | |
| Pomen |
| |
| zelo trmast | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Še bolj se je zasmejal. Saj ga je imel kar rad, čeprav je bil bolj počasne pameti in včasih prav zato trmast kot osel. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) |
| Učitelj se je delal, da se temu smeji, toda revščina mu je zaznamovala lica. Zaradi v senceh ozke glave je bilo mogoče sklepati, da je trmast kot osel in neuklonljivo ponosen. Nikoli ne bi popustil. (Gustave Flaubert, Bouvard in Pécuchet, NB) |
| Za to darilce nisem nikdar pričakoval ne hvale ne nagrade. Kazni pa tudi ne. Pa sem jo dobil in prestal. Zato postane moj spomin velikokrat trmast kot istrski osel. Obstane in noče naprej. (Igor Torkar, Deseti bratje, 1979, 76) |
| Sem tovariš sekretar. Tri ure. Pevkar je trmast kot istrski osel … A trmast kot istrski osel? Zavrača moje prijateljsko potrpljenje in rešitev, ki mu jo ponujam. (Igor Torkar, Umiranje na obroke, 1984, 174) |
| Ves teden sem ga pustil pri njem in ko sem ga odpeljal (avtomobil), je kolcal za vsakim vogalom in na prvem klancu obstal, trmasto kot istrski osel. Stop. Na naprej ne nazaj. (T. Fornezzi, TT 1964, št. 2, 4) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera trmast kot osel z različico trmast kot istrski osel temelji na resnični lastnosti osla, da je trmast, muhast. Podobne lastnosti se pripisujejo tudi sorodnici muli v sopomenski primeri trmast kakor mula. Sestavina istrski je prišla v primero zaradi dejstva, da je v Istri verjetno več oslov kot v sosednjih pokrajinah. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | bolg. | tvàrdoglav kato magare |
| | uporit kato magare |
| češ. | tvrdohlavý jako osel |
| | tvrdohlavý jako mezek |
| hr. | tvrdoglav kao magarac |
| it. | testardo come un mulo |
| | duro come un mulo |
| mak. | tvrdoglav kako magare [na most] |
| pol. | uparty jak osioł |
| rus. | uprjamyj kak osël |
| slš. | tvrdohlavý ako baran |
| | tvrdohlavý ako mul |
| | tvrdohlavý ako mulica |
| | zat’atý ako baran |
| ukr. | vpertyj jak osel |
| | vpertyj jak vislok |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Dostopnost