držáti se kot Púst v prátiki ekspr.; primera
| Pomen | ||
| držati se kislo, čemerno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Doktor Vran se je držal kot pust na pratiki,« je dregnil Zalo dobrovoljni Trček. (M. Hus, Živa plamenica, 1938, 63) | |
| Takih pregovorov je posebno mnogo o smešnih in slabih lastnostih: Se drži kakor Kurent v pratiki, kakor sv. Marjete ptič. (I. Grafenauer, Narodno pesništvo, 13) | ||
| »Haha, moral bo nekdo hoditi pred njim z metlo v rokah, kamor bo on stopil …« »Važno se drži ko škof v pratiki …« (L. Zupanc, Mlini stoje … 1945, 167) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti lase [počesane, postrižene] na dež. Primera držati se kot Pust v pratiki se nanaša na podobo Pusta v pratiki, nedvomno pa je k pomenu prispevala tudi navezava na pridevnik pust, ki v samostalniški rabi pomeni ‘pust človek, pustež’, npr. … sedita naša možakarja kakor dva pusta sredi vsega žlahtnega veselja. (I. Šorli, LZ 21, 133) … med kakšnima dvema pustoma živi gospodična (R. Murnik, Na Bledu, 1923, 105). Kot kaže navedek iz knjige L. Zupanca, se v pratiki lahko pojavlja tudi škof, vendar se mu pripisuje važnost. | ||
Púst je pobódel kóga, gl. Pust pobode koga.
Púst pobóde kóga star.; pren., tudi pret. je pobodel
| Pomen | ||
| kdo umre | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pobode /koga/ pust. (E. Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, 225) | |
| Pust ga je pobodel. (S. Prek, Ljudska modrost – trden je most, 1974, 147) | ||
| »Pred pustom bode, kakor pravijo,« – mežika oni. (J. Kersnik, Na Žerinjah, 1876, 131) | ||
| Oče se je ozrl nanj in potem na kos mesa, ki ga je držal v roki, in se je nasmehnil: »Pust ga je pobodel, pust!« (Anton Novačan, Naša vas, 1912, II, 33) | ||
| Če boš živel in če mene kakov pust ne brcne, bodeš še veliko zvedel. (J. Jurčič, Deseti brat, 1866, 136) | ||
Dostopnost