metáti púško v korúzo, gl. vreči puško v koruzo.
napét kot púška ekspr.; primera, tudi mn.
| Pomen | ||
| zelo napet | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Milan Eržen, slovenski trener in menedžer Besničana, je bil ves čas v ozadju. »Valjavec je napet kot puška. Ne upam mu reči niti besedice, da ne bi eksplodiral in predčasno pokuril adrenalin,« je »za vogalom« šepetal novomeški kolesarski guru, s katerim si je Besničan v dopoldanskih urah natanko ogledal progo in pripravil taktiko. (Delo, 24. maja 2004, NB) | |
| Jola je ves čas priprav na veliki tek delovala sproščeno in, kot bi rekli atleti, »cool«. Morebitno nervozo in neučakanost je sijajno skrivala, le v kotičkih nasmejanih ustnic je bilo opaziti, da je napeta kot puška … (Delo, 9. avg. 2002, NB) | ||
| Fantje so tukaj razbremenjeni in hkrati napeti kot puške čakajo na končni evropski obračun. To je pozitiven pritisk. (Delo, 23. maja 2001, NB) | ||
| Branko Horjak, trener Maribora PL: »Naboj je maksimalen, igralci pa so napeti kot puške. To ni običajna prvenstvena tekma, pisana pa je na našo kožo.« (Delo, 20. okt. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera napet kot puška temelji na nekdanji tehniki ravnanja z orožjem, ko je bilo treba pred vsakim strelom puško napeti. Enako je veljalo tudi za lok v primeri napet kot lok, medtem ko primera napet kot struna kaže, da so morale biti strune na glasbilih pred igranjem, nastopom pravilno napete. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | napnutý jako špagát |
| být napnutý jako kšandy | ||
| napjatý jako struna | ||
| fr. | tendu comme une corde | |
| hr., srb. | biti kao napeta puška | |
| nem. | gespannt sein wie ein Flitz(e)bogen | |
| rus. | natjanutyj kak struna | |
vréči púško v korúzo ekspr.; pren., nedov. metati, tudi nikal.
| Pomen | ||
| ne vztrajati, obupati, odnehati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Negotovost ljudi je povsod hitro naraščala, razmere v Sloveniji so se iz ure v uro slabšale v slovensko škodo in vojski ni manjkalo več dosti, da jih s popolno blokado meja povsem odreže od sveta. Toda ozračje je bilo vseeno vzpodbudno, nihče ni niti razmišljal, da bi vrgel puško v koruzo. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | |
| Ko mu je lani spodletel nakup moštva Charlotte Hornets, namreč ni vrgel puške v koruzo. (Delo, 14. jan. 2000, NB) | ||
| Puško hočete vreči v koruzo, pobrisati jo hočete? Ali veste, da je to ubežništvo?« (T. Mann – J. Gradišnik, Čarobna gora II, 1959, 86) | ||
| Nekaj morajo vendar ukreniti, če nočejo, da jim bodo vsi pometali puške v koruzo, preden se bo začelo. (Manica Lobnik, Ledinčani, 1961, 26) | ||
| Mož me je prijazno tolažil in mi svetoval, naj ne mečem puške v koruzo, on da bo, kot bi trenil, rešil problem mojega prenočišča. (M. Kozina, Veseli potopisi, 1970, 102) | ||
| V Novem mestu navzlic trem zaporednim porazom proti Unionu Olimpiji in utrujenosti ob koncu sezone vztrajajo, da ne nameravajo vreči žoge v koruzo. (Delo, 30. maja, 2001, NB) | ||
| Nielsen se je sicer pobral in v nadaljevanju tudi sam nekajkrat zamahnil proti tekmecu, na začetku 7. runde pa dokončno vrgel rokavici v koruzo, ker je spoznal, da vse skupaj nima smisla. (Delo, 15. okt. 2001, NB) | ||
| Res je, da je moja velika težava prenesti dobre domače igre v mednarodno areno. Nisem še vrgel loparja v koruzo, zato v zadnjem času veliko sodelujem s psihologom Alešem Vičičem. (Delo, 31. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vreči puško v koruzo z nedovršno različico metati puško v koruzo se lahko uporablja tudi zanikano. S tem dobimo nasprotni pomen ‘vztrajati, ne obupati, bojevati se naprej’. Za pojasnitev izvora frazeologema vreči puško v koruzo je zanimiv in poučen naslednji zgled: Da bi hitreje tekel, je zagnal Pipouh obe puški v koruzo, tako tudi žandarski bajonet, lovski nož in samokres … (R. Murnik, Lovske bajke in povesti, 1914, 168) Kaže namreč na prvotno resnični, dejanski položaj, ko kdo na begu z bojišča ali pred kom odvrže puško ali se odloči, da se ne bo več bojeval. V prenesenem pomenu ima izraz vreči puško v koruzo pomen ‘ne vztrajati, obupati’, ki izhaja iz pomena ‘prenehati se bojevati’. Slednji izhaja iz besedne zveze vreči, odvreči puško. Podobno še odložiti orožje, položiti orožje v pomenu ‘vdati se’. Puška tu pomeni sredstvo, s katerim se kdo, navadno vojak, bojuje. Brez puške vojak ni več pravi vojak, je nekdo, ki se ne bojuje ali se noče več bojevati, si prizadevati za kaj. Zato je treba pač skriti obremenilno sredstvo za bojevanje tja, kjer ga bo težje najti. V našem primeru je to koruza, ki je zelo primerna za skrivanje koga ali česa. V najnovejšem času se sestavina puška zamenjuje z drugimi predmeti, ki predstavljajo sredstvo delovanja koga, npr. žoga, rokavice, lopar, veslo pri športnikih (gl. zadnje zglede v ponazarjalnem delu). Popolnoma enaka besedna sestava frazema kot v slovenskem je v nemškem jeziku, v hrvaščini se lahko cilj, kamor se odvrže puška, tudi izpusti ali pa je to šaš, v češčini ali slovaščini rž ali pšenica. Sestavina flinta v češkem in slovaškem izrazu kaže na izposojo iz nemščine, medtem ko sestavina puška v slovenščini in hrvaščini kljub enaki sestavi to zabrisuje. Srbsko baciti koplje ù trnje, baciti koplje u lédinu kaže na starejše poreklo, na kar opozarjata sestavini koplje in trnje oziroma ledina. Iz nem. die Flinte ins Korn werfen izhaja tudi nem. das Gewehr in den Sand werfen (dobesedno ‘orožje v pesek vreči’) v pomenu ‘dati se ujeti’. Vsi ti izrazi, zlasti pa srb. baciti koplje u trnje, imajo svoje izhodišče v lat. hastam abicere, tj. ‘odvreči kopje’, preneseno ‘vse izgubiti’ (pri Ciceru), in clavum abicere, tj. ‘izpustiti krmilo’. Popolnoma drugačno besedno sestavo imajo slovenskemu vreči puško v koruzo pomensko ustrezni frazemi v nekaterih drugih jezikih, npr.: angl. to throw in the towel/sponge (dobesedno ‘vreči v brisačo, gobo’) v pomenu ‘priznati se za premaganega, priznati poraz’, it. gettare la spugna (dobesedno: ‘vreči gobo’), calare le brache (dobesedno: spustiti hlače), fr. jeter le manche après la cognée (dobesedno ‘vreči toporišče za sekiro’), šp. echar la soga tras el caldero (dobesedno ‘vreči vrv za kotel’). Angleški in italijanski izraz sta prišla iz boksarskega žargona, kjer sta goba in brisača bistvena rekvizita pri osveževanju boksarja v odmorih med rundami. Danes pa pomeni predajo boksarja, če njegov trener vrže v ring brisačo. Navedenim frazemom je skupno naslednje: ʻodvreči orožje, sredstvo, s čimer se kdo bori, deluje. Ubeseditve pa so različne. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to throw in the towel/sponge |
| to hang up one’s axe | ||
| češ. | házet flintu do žita | |
| hodit’ flintu do žita | ||
| seknout flintou do žita | ||
| fr. | jeter le manche après la cognée | |
| hr. | baciti, ostaviti pušku | |
| baciti pušku u šaš | ||
| it. | gettare la spugna | |
| nem. | die Flinte ins Korn werfen | |
| die Flinte ins Korn schmeißen | ||
| rus. | skladyvat’ oružie | |
| složit’ oružie | ||
| opustit’ ruki | ||
| slš. | hadzat‘ flintu do žita | |
| hodit, odhodit‘ flintu do žita | ||
| srb. | baciti koplje ù trnje (u ledinu) | |
| šp. | tirar la toalla | |
Dostopnost