méšanje štrén, gl. mešanje.
méšati kómu štréne pog.; mn., pren., dov. zmešati
| Pomen | ||
| preprečevati, ovirati komu načrte, namere | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ker je bil, po lastni izbiri, ločen od ostalega dela svojega podjetja, je Manzi mešal štrene po podjetju z rednimi reorganizacijami in trdil, da s tem vzpodbuja inovativnost, obenem pa dobro vedel, da s tem tekmecem zelo otežuje zbiranje sil. (Robert X. Cringely, Naključni imperiji, NB) | |
| Vsi so od nas pričakovali lahko zmago, vendar pa so bili to računi brez krčmarja. Beltinčani so se pokazali kot solidna ekipa, ki bo v prihodnosti še mešala štrene. (Delo, 6. mar. 2000, NB) | ||
| Morda je najbolj negotov boj pričakovati v Prašnikarjevi vasi – Šmartnem ob Paki. Gostitelji so se v pokalnih bojih že dodobra izurili, saj so zadnja leta mešali štrene najboljšim, tudi jutrišnjim tekmecem Ajdovcem. (Delo, 14. jul. 2001, NB) | ||
| Rusija ga ne mara – pa meša štreno. (Dolenjske novice 1886, 54) | ||
| »Povzročil sem, da so te odpustili, zdaj želim zgladiti stvari. Vsekakor mi bo v zadovoljstvo zmešati štrene tej stari psici.« (Jim Thompson, Ženska, da je kaj, NB) | ||
| Dvakratni svetovni prvaki tokrat ne sodijo med favorite, skušali pa bodo prvič po dvanajstih letih zmešati štrene najboljšim. (Delo, 14. maja 2002, NB) | ||
| Policiji, ki je bila že februarja pripravljena na tovrstne prometne udeležence, je zmešal štrene sneg. Toda zadnje otoplitve so očitno že zvabile na ceste tiste najbolj korajžne, ki komaj čakajo, da si dajo duška s hitrimi motorji. (Delo, 2. mar. 1999, NB) | ||
| Toda socialisti, ki so kandidirali Gyurcsanyja za premiera, niso ravno zagovorniki trše fiskalne politike in obljube, ki jih je ta delil, da je dobil mandat, utegnejo zmešati štrene lepim načrtom. (Delo, 30. avg. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Izraz štréna pomeni pog. ‘preja, zvita v več enako dolgih navojev’ in je prevzeta iz nem. die Strähne. Frazem mešati komu štrene z dovršno različico zmešati komu štrene izhaja iz besednih zvez zmešati štreno, zmešati štrene, kar pomeni, da so se štrene zaradi nepazljivega ravnanja zapletle, zavozlale. S prenosom takega dejanja na druga področja in z usmeritvijo na določeno osebo je nastal pomen, ki kaže na preprečevanje, oviranje koga v njegovih načrtih, namerah. Iz prvotno dovršnega se je v novem pomenu razvil nedovršni pomen, zato je različica z glagolom mešati vsaj po NB pogostejša. Med starejšimi slovarji obravnavani frazem pri iztočnici štrena omenja J. Glonar (SSJ, 390) v dovršni obliki štrene komu zmešati: preprečiti namere. Reševanje, razčiščevanje tako zapletenega položaja nakazujejo glagolske sestavine v frazemih odmotavati štrene, razmotavati štrene, razvozlati štrene, medtem ko frazemi ujeti štrene, vleči štrene, plesti štrene pomenijo ‘obvladovati položaj, delati načrte, kovati zaroto’ ipd., npr.: Gotovo bi se pogovarjali in odmotavali štreno: Ja ali si kriv ti, Branko, ali oni voznik… (J. Švajncer, Klop v zelenem, 1970, 146) | Vi ste sumljiv človek, tedaj ne preostane drugega, ko da greste nazaj v sobo in ste tam, dokler se ta štrena popolnoma ne razmota. (Alešovec, Nemški ne znajo, 1879, Slovenska Talija, 39) | Takrat je bil prepričan, da je končno le ujel prave štrene in tudi sam zagodel ljudem … (M. Rožanc, Zračna puška, 1971, 7) | Ti (tj. Benečani, op. J. K.) pa si tega niso gnali k srcu in so še dalje pletli svoje štrene. (K. Frischler – M. Barlič, sijaj in sence križarskih vojn, 1976, 220) | Iz frazema mešati komu štrene je po substantivizaciji glagola mešati nastal frazem mešanje štren. V tesni pomenski povezavi s frazemom mešati komu štrene sta tudi frazema štrene mu je zmanjkalo ‘besede so mu pošle’ in štrena se mu je zapletla ‘zmedel se je, prišel je v zadrego’ (gl. Glonar, prav tam). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | jmdm. das Konzept verderben |
| jmdm. ein Konzept verderben., jmdm. einen Strich durch die Rechnung machen | ||
štréne zmánjka [kómu] pog.; pren., 3. os. ed., tudi nikal.
| Pomen | ||
| zmanjka snovi za pogovor, pripovedovanje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V resnici seveda eni skrajneži potrebujejo druge – le z njimi se znajo prepirati. Ko jim kdo postreže s stvarnimi argumenti, pa enim in drugim zmanjka »štrene« in znajo samo še zmerjati. (Delo, 13. jul. 2002, NB) | |
| »Na, vidiš,« je stric razširil roke, »prišla si do neumnosti, to se pravi do ljubezni, pa ti je zmanjkalo štrene. Kako bi rekla, kako bi rekla?« (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) | ||
| Vse to je povedal. Toda nazaj je dobil tolikšno točo zaplankanosti, primordializmov in arhetipske blutundboden balkaniade, da mu je nazadnje, ob zdravici pri večerji na Brdu, očitno zmanjkalo štrene. (Delo, 17. jul. 1999, NB) | ||
| Pojavile se bodo nove estradne zvezde, novi dogodki v zvezi s starimi slovenskimi zvezdami … Ne bojim se, da bi nam zmanjkalo štrene. (Delo, 18. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. mešati komu štrene. | ||
zméšati kómu štréne, gl. mešati komu štrene.
Dostopnost