íti kàkor tát, gl. priti kakor tat.
pláziti se kàkor tát, gl. splaziti se kot tat.
potíhoma kàkor tát, gl. tiho kakor tat.
príti kàkor tát ekspr.; primera, nedov. iti
| Pomen | ||
| priti zelo potiho, kradoma | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Spomni se torej, kaj si prejel in slišal, drži se tega in se spreobrni. Če pa se ne zbudiš, pridem kakor tat in nič ne boš vedel, katero uro pridem k tebi. Vendar imaš v Sárdah nekaj oseb, ki niso umazale svojih oblačil. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | |
| V zgodnji pomladi se obleče bela breza z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in ponosno stoji kakor prvi kras novo zbujene narave sredi drugih še golih dreves. Pa od severa dahne hladna sapa, mrzla burja potegne, kakor tat pride ledena slana prenočit v log in žalostno pozebejo zgodnje mladike z lepim zelenjem. (Josip Jurčič, Cvet in sad, NB) | ||
| »Glej, očeta si izgubila zgodaj in tudi mene ne boš imela vedno; tudi meni pride ura, in morebiti prej nego meniva obe: človek je kakor kaplja na veji in smrt pride kakor tat ponoči.« »Ljuba mati,« prosi Metka, »ne govorite tako; saj ste še tako krepki in ljubi Bog vas bo še dolgo dolgo ohranil! (Josip Stritar, Svetinova Metka, NB) | ||
| Nič več ne pohajkujem po Rimu, ker tam zunaj ne morem naleteti na nič razveseljivega, ampak samo še čakam … Za to moje pričakovanje pa ni najprimernejši dnevni čas, četudi je prav zdaj vse pokonci, ampak noč, zakaj Odrešenik, če pride, pride kakor tat ponoči. Čaka me torej bedenje in premlevanje nočnih zgodb. (Marjan Rožanc, O svobodi in Bogu, Izbrani eseji, NB) | ||
| In pošteni oglar gre po prstih kakor tat v svojo kočo. Čez nekaj časa se vrne, vesel, z umazano mošnjo v roki; mošnjo izroči Záboju, rekoč: »Nič ni čutila; ná, kar imam; menim, da bo dovolj za nekaj dni, potem bomo že zopet videli, kaj in kako. (Josip Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. tiho kakor tat. | ||
spláziti se kot tát ekspr.; primera, nedov. plaziti se
| Pomen | ||
| splaziti se zelo potiho, kradoma | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Nak, doma pa ne ostanem,« je vzrojilo v njem in hribovski ponos, pomešan s trmoglavostjo, se je oglasil in ga prevzel. Kot tat se je splazil s senjaka. Sram ga je bilo, vendar se je zravnal in tršato stopil pred očeta. (Jan Plestenjak, Lovrač, NB) | |
| Vedeli so, da je bil Mirko ubit na italijanski strani, ker so graničarji to noč popivali in plesali. Bergantov Tone se je kot tat splazil za vrtovi k cerkovniku Matiji pri Šent Martinu. Dal mu je dvesto dinarjev, sto za jamo, sto pa za zvonenje, in naročil, naj zvoni že ob sedmih zjutraj. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
| Toda njegove noge so bile takrat še slabotne in nerodne in utrudil se je kmalu. Tako zelo se je utrudil, da se je vzdignil neko noč natihoma, oblekel se ter se splazil kakor tat po stopnicah. (Ivan Cankar, Budalo Martinec, NB) | ||
| Ko je vse narezal, je vtaknil narezano v nedra in vstal. Kakor tat se je splazil doli in stopil v Aničino sobo. Iščoč slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi. (Ivan Pregelj, Mlada Breda, NB) | ||
| »Mimo okna je šlo, prav dobro sem videl, ko sem se nenadoma vzbudil; tam na cerkvi se je zibala senca ob zidu …« »Poslušam, poslušam,« je pripovedovala dekla, »in slišim, kako se plazi mimo okna kakor tat. Kri mi je zastala – vedela sem precej, da hodi okoli tisti razbojnik, ki je umrl ponoči v hlevu, Bog mu daj večni mir in pokoj!« (Ivan Cankar, Polikarp, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. tiho kakor tat. | ||
tího kàkor tát ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo tiho, kradoma | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Okoli njega zbrani vele mu, da naj vsaj ob smrti jim naznani, kdo vendar je in kaj! In starec dé počasno in tiho kakor tat, a vendar dosti jasno, da »bil je literat«. (Anton Medved, Pesmi 2, NB) | |
| Okrenil se je sunkoma; ni se ozrl nanjo, ko je odpiral in zapiral duri, hitel je po stopnicah in po veži tiho in bežno kakor tat. Ko je bil že daleč, v sivem, zaprašenem predmestnem parku, ga je nenadoma prešinila čudna misel: Zdi se mi, da sem umoril človeka!? (Ivan Cankar, Milan in Milena, NB) | ||
| Prosén pogleda krog sebe, – nikogar ni. Tiho, kakor tat, se splazi po stopnicah, postane pri vsakem drugem koraku in se trese, če zaškripljejo kakšne duri. (Ivan Cankar, Slavnostni govor, NB) | ||
| »Sodni dan bo prišel tiho kakor tat, in tako bo prišel tudi konec časov,« je prerokoval apostol Peter. »Nebo se bo stalilo z velikim bobnenjem, elementi se bodo od vročine raztalili.« (Delo, 30. jan. 1999, NB) | ||
| Moje noge so zdaj precej slabotne, zato ne morem venomer letati za njo. Komaj ležem, komaj zatisnem oči, že izgine, tako potihoma, narahlo, kakor tat. (Ivan Cankar, Nina 2, NB) | ||
| Na spanje zdaj ni bilo mogoče več misliti. Prvič je bil gospod Haro že popolnoma predramljen, drugič je vedel, da bi mu mala mučilca itak ne dala več miru. Vstal je torej potihoma kakor tat, se odpravil in se splazil na vrt. (Ivo Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca, 1920, 38) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera tiho kakor tat z različico potihoma kakor tat temelji na dejstvu, da mora biti tat pri svojem delovanju čim manj opazen, čim manj slišen, vpadljiv. Sestavini tiho in potihoma se lahko tudi že izpuščata, saj že primerjalna sestavina kot tat, kakor tat pomeni ‘zelo tiho, kradoma’, npr. v primerah priti kakor tat, splaziti se kot tat. | ||
Dostopnost