| Enako je cslovan. blizu (stcslovan. blizъ), hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú (knjiž. bliz ‛blizu’, blízkij ‛bližnji’), stpolj. blizu. Pslovan. *blizű je otrdeli mestnik pridevnika *blizъ̏ ‛bližnji’, znanega npr. v strus. blizъ, nar. rus. blízyj. Prvotni pomen je verjetno ‛sosednji; takšen, ki se tišči drugega’. Če je domneva pravilna, je sorodno let. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. (eolsko in jonsko) phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’, vse iz ide. baze *bhlei̯g'- ‛tolči’. K pomenskemu prehodu primerjajo frc. près ‛blizu’ iz lat. pressus ‛stisnjen, sprešan’ in nem. anstoßend ‛meječ, sosednji’ iz anstoßen ‛trčiti, zadeti ob kaj’, stoßen ‛udariti’ (Be I, 27 s., SP I, 267 s., Po, 160, LIV, 73). |