Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
búhniti bȗhnem dov. lat.‛erumpere’ (19. stol.), nabúhniti, nabúhel, nabúhlost, zabúhniti, zabúhel, zabúhlost, búhati (18. stol.), búšiti ‛s silo udarjati na plano’ in od tod bȗška ‛oteklina od udarca’, prvotno ‛kar s silo udari na plano’.
 
Razlaga
 
Enako je nar. hrv. bȕhnuti ‛s silo udariti’, rus. búxnutь ‛treščiti, butniti’, nabúxnutь ‛nabuhniti, oteči’, češ. buchnout ‛udariti, počiti’, sorodno še hrv., srb. búšiti, bȕšiti ‛delati luknjo, tolči’. Pslovan. *bűxnǫti ‛oteči, napihniti se’ in ‛udariti’. Oba pomena sta v tej besedni družini, ki se je razvila iz ide. *b(h)eu̯-s- ‛napihniti, oteči’ in ‛udariti’, stara. Vzporednice so za prvi pomen srvnem. sich pfūsen ‛napihniti se, oteči’, nar. nem. bausen ‛oteči’, alb. mbush ‛napolnim’, za drugega pa stnord. bysia ‛iztekati z veliko silo’, friz. būsen ‛hrumeti, biti nasilen’, kar je pomensko blizu pslovan. *bystrъ̏ ‛deroč, hiter’, sloven. bíster (Be I, 52, SP I, 437, Po, 101). K sorodnosti obeh pomenov prim. sloven. ven udariti, kar pomeni tudi ‛oteči’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi búhtelj, buhtẹ́ti, zabušȃvati.
Slovenski etimološki slovar³