Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
čefúr -jam‛priseljenec iz južnih republik nekdanje Jugoslavije’ (20. stol.), pisano tudi čifúr, čufúr; čefúrka, čifúrka, čufúrka, čefúrski, čifúrski, čufúrski, vse slabšalno.
Razlaga
Verjetno prevzeto iz hrv., srb.Čìfut, Čìvut‛Žid’, kar je v večini govorov slabšalna oznaka pripadniku tega naroda. Sloven.-ur namesto izvornega -ut se je po zgledu nemčúr vzpostavilo zaradi slabšalnosti. Hrv., srb.Čìfut, Čìvut je prek turš.Çıfıt in arab.Jahūd (ali perz.Ǧühûd) prevzeto iz hebr. množinske oblike Jehūdīm‛Judi’, ki je izpeljana iz imena četrtega Jakobovega sinu Jehūd, sloven.Jȗda, iz katerega izvirajo Judi (Sk I, 322, RoDN, 271). Iz istega hebr. vira je prek gr.Ioudaĩos in lat.Iudaeus ter rom. jezikov prevzeto sloven.Žȋd, prek nem. pa kasneje Jȗd. Druga možnost je domneva, da je sloven.čefúr ipd. prevzeto iz bosanske besede ćáfir, ki pri muslimanih pomeni ‛nevernik, pripadnik druge, katoliške ali pravoslavne vere’ (S. Torkar, ustno). Ta beseda je prek turš.kafir izposojena iz arab.kāfir‛nevernik’.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.