Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑mlat.‛dies’ (10. stol.), podnẹ̑vi, dnẹ̑ven, dnẹ̑vnik, dnẹ̑vnica, danīti se, zdanīti se, daníca (16. stol.), enodnẹ̑vnica.
Razlaga
Enako je stcslovan.dьnь, hrv., srb.dȃn, rus.dénь, češ.den. Pslovan.*dь̏nь‛dan’ je dalje sorodno s stind.dína-‛dan’, lit.dienà, let.dìena, stprus.deinan (tož.), stir.denus‛dan’. Navedene besede so se razvile iz ide.*dei̯-en-‛dan’, tvorbe iz korena *dei̯-‛svetiti (se)’, iz katerega so še naslednji izrazi s pomenom ‛dan, svetli del dneva’: lat.diēs, het.šiu̯att-, stind.divasá-, stir.dïe. Iz istega ide. korena je izpeljano ime vrhovnega boga Indoevropejcev, ki je bil svetlo nebo: gr.Dzeús (zvalnik Dzeũ páter), lat.Iuppiter, stind.dyáuṣpitā́‛oče nebo’, het.šiu-, šiun-, šiu̯anni-‛bog’ (Be I, 94, Po, 184, NIL, 70).