| Izpeljano iz cigȁn ‛goljuf, prevarant’, kar je po metonimiji nastalo iz Cigȁn ‛Rom’. Poimenovanje Cigȁn je znano tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih jezikih, npr. hrv., srb. Cȉganin, rus. cygán, cslovan. aciganinъ, madž. Cigány, nem. Zigeuner, it. Zingaro. Izvor je verjetno v 9. stol. omenjenem srgr. Athínganoi mn. ‛pripadniki neke manihejske sekte v Frigiji in Likiji, ki so veljali za čarodeje’, kar je mogoče pojmovati kot tvorjenko iz gr. a- ‛ne-’ in thingánō ‛dotaknem se’. Če je domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo ‛nedotakljivi’ (Pf, 1612 s., RoDN, 560 s.). |