| Slovensko gradivo | ||
| odmẹ́vati -am nedov. lat.‛resonare’ (19. stol.), odmȅv, odmẹ́ven, odmẹ́vnost. | ||
| Razlaga | ||
| Nedovršni par od odmẹ́ti, sed. odmẹ̑m, star. odmẹ̑jem ‛odjekniti, odgovoriti’ (16. stol.), kar je lahko dalje enako s srb. cslovan. odьměti sę ‛odgovoriti, reagirati’, iz česar je izpeljano stsrb. odmělo ‛priimek, vzdevek’. To je sicer lahko sorodno z let. dim̂t, sed. dȩmu ‛bučati, bobneti, doneti’ (Mi, 55, Be II, 242), lahko pa vsebuje ničto stopnjo iste lahke baze, iz katere je pslovan. *dűma ‛dihanje, beseda, misel’. Še bolj verjetno pa se zdi, da je odmẹ́ti ‛odgovoriti, odjekniti’, odumẹ́vati ‛odgovarjati, odmevati’ po moderni samoglasniški redukciji nastalo iz nar. še znanih besed odumẹ́ti, odumẹ́vati ‛odmevati, odgovarjati’, star. odumevati se (16. stol.) (prim. tudi odum ‛odmev’) < *od-dumẹ́ti, kar je sorodno z nar. sloven. vzdumíti ‛vzdramiti, osvestiti’, dumati ‛misliti’, nar. srb. dȕmati ‛govoriti’, bolg. dúmam ‛govorim’, rus. dúmatь ‛misliti’, tvorbe iz pslovan. *dűma ‛dihanje, beseda, misel’, kar je domnevno iz ide. *dhou̯h2mah2 ‛dihanje, sapa’ (ES V, 154 ss.). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Dalje o tej bazi glej dȉm. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost