Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Sorodno je nar.hrv.spȍmnad‛pomlad’ (M. S. pri Be III, 84). Samostalnik pomlȃd je verjetno drugotna tvorba iz prislova pomlȃdi, ki se je lahko razvil iz *pȍ mladě (lětě)‛v mladem (letu)’ ali *po mladi̋‛v mladosti (leta)’. Rekonstruirani predložni zvezi vsebujeta mestnik pridevnika mlȃd < psl. *mȏldъ oz. njegovega abstrakta *mȏldь‛kar je mlado’, ki je znan še npr v rus.mólodь‛mlade živali, mlade rastline’, češ.mlád'‛mladost, mlada leta, mladina’, slovaš.mlad'‛mladina, podmladek, mladost’, hrv.mlȃd‛podmladek, mladina’. K pomenu predloga po‛v’prim.ponóči‛v noči’. Možnih razlogov za pomensko motivacijo iz ‛mlad’ je več, morda zato, ker se spomladi rastline pomladijo, na novo zrastejo, ker je spomladi leto spet mlado. Nekdaj namreč začetka leta niso praznovali sredi zime, temveč spomladi, marca ali aprila (Šivic-Dular, XXXVI. SSJLK, 69 ss.). Druga možnost je domneva, da je z *mȏldь‛nekaj mladega’ mišljeno konkretno ‛mladi mesec’, da je torej pomlȃd prvotno *‛čas po (prvem) mladem mesecu (po spomladanskem enakonočju)’.