Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
pozabīti -ábim dov., tudi pozábiti, lat.‛oblivisci’ (16. stol.), star. sed. pozabọ́dem; pozábljati, pozabljīv, pozabljívost, pozȃba, zanikano nȅpozabljīv, nȅpozáben; spozabīti se; star. in nar. tudi brez predpone zabíti, sed. zabọ́dem in zábim ‛pozabiti’ (16. stol.).
 
Razlaga
 
S tem je enako stcslovan. zabyti, sed. zabǫdǫ ‛pozabiti’, hrv. (po)zàbiti, rus. (po)zabýtь, star. in nar. češ. zabýt. Pslovan. *zaby̋ti, sed. *zabǫ̋dǫ ‛pozabiti’ je sestavljeno iz *za ‛za’ in *by̋ti ‛biti, bivati’. K pomenskemu razvoju prim. hrv., srb. zabòraviti ‛pozabiti’ iz za in bòraviti ‛bivati’. Pomenski razvoj si lahko predstavljamo kot *‛bi(va)ti daleč’ > *‛ne doseči’ > *‛ne imeti, ne dobiti’ > ‛pozabiti’ in je ravno nasproten pomenskemu razvoju glagola dobīti, pri katerem gre za ‛biti, obstajati do (nekega časa)’ > ‛doseči’ > ‛dobiti’. K razvoju ‛ne dobiti’ > ‛pozabiti’ prim. še angl. get ‛dobiti’ – forget ‛pozabiti’ (M. S. pri Be III, 98 s.).
 
Povezane iztočnice
 
Dalje glej bíti1, bívati, dobīti, zabȃva.
Slovenski etimološki slovar³