Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
tjȁ prisl. lat.‛illuc’ (16. stol.), tjȁkaj (16. stol.); nar. tjȅ, kȅ.
 
Razlaga
 
Enako je hrv. čak. ćȁ ‛tja, proč’, štokavsko tudi tȉja, tjȁ ‛tja’. Pslovan. *tьja̋ (ali *tija̋) se je verjetno razvilo iz ide. *tii̯áh2 ‛k temu’, česar različica *ti̯ah2 je znana v lit. čià ‛semkaj’. Navedeni različici sta stavčnofonetično pogojeni (kakor npr. stind. śuvā – śvā ‛pes’), kar opredeljuje Sievers-Lindemanov zakon. Tvorbeno je to ide. lativ iz zaimenske baze *ti̯o-, znane še v stind. tyá- ‛tisti, ta (pri meni)’, alb. asáj (daj., ablativ) ‛njej, od nje’, pranord. þīt, stsaš. thit ‛tja’. Manj verjetno je slovan. *tьja̋ nastalo iz členice *ti (znane npr. v kājti, nȋti) in členka *a (tako Ra II, 226, Ko II, 637).
 
Slovenski etimološki slovar³