Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
zȃjec -jca m lat.‛lepus’ (16. stol.), zȃjka, zȃjklja, zȃjček, zȃjčica, zȃjčji, zȃjčnik.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. zajęcь ‛zajec’, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc. Pslovan. *za̋jęcь ‛zajec’ se je verjetno razvilo iz ide. *g'hōi̯-en-ko-, izpeljanke iz korenskega samostalnika iz baze *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’, iz katere je še lit. žáisti ‛skakati’, arm. ji, rod. jioy ‛konj’, stind. háya- ‛konj’, hinóti ‛požene, zaluča’, hemán- ‛vnema’, av. zaēni- ‛vnet’, pa tudi langob. gaida ‛kopje’, stnord. gedda ‛ščuka’. Če je domneva pravilna, je zȃjec prvotno pomenilo *‛mali skakač’ (Va I, 84, SA, 336). Iz istega korenskega samostalnika je drugače tvorjeno lit. (prvotno kursko) zuĩkis ‛zajec’ < *zuojekas (Fr, 1281)