Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Z jezikovnega stališča vsebuje utemeljevalno besedilo veliko pridevnikov in prislovov, s katerimi sporočevalec vrednoti dejstvo.Zakaj beseda všeč ni pridevnik ali prislov?Prislovi nimajo oblik za spol in število ter se ne sklanjajo.Prislove stopnjujemo, ne pa sklanjamo.
1.1. iz jezikoslovjabeseda, ki pripada tej besedni vrsti►priredna zveza
Daljše prislove in pridevnike je laže, lepše in bolj razumljivo stopnjevati z bolj in najbolj.Preveč prislovov in pridevnikov upočasni tempo pripovedovanja.Razlike v rabi prislovov zmeraj in zmerom so majhne.Zapiši primernik prislova dobro.
Stalne zvezečasovni prislov iz jezikoslovjaprislov, ki pomeni časovne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kdaj?«, »Od kdaj?«, »Do kdaj?«Zaporednost dogajanja izražajo časovni prislovi zjutraj, opoldne, podnevi in ponoči.Ker je največkrat predstavljeno časovno zaporedje dogodkov, so v pripovedovalnem besedilu pogosti časovni prislovi.krajevni prislov iz jezikoslovjaprislov, ki pomeni krajevne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kje?«, »Kam?«, »(Od) kod?«Poleg krajevnih prislovov utrjujemo še predložne besedne zveze za označevanje kraja.Velja opozoriti, da ima v slovenščini krajevni prislov prednost pred časovnim, medtem ko je v angleščini ravno obratno.načinovni prislov iz jezikoslovjaprislov, ki odgovarja na vprašanje »Kako?«Preberite naslednje načinovne prislove: šepetaje, stoje, razumljivo, mirno, hitro.Naloga preverja upovedovalno/skladenjsko zmožnost in vprašalnico za načinovni prislov.Izgovor in oblike
ZAPIS
prislov
JAKOSTNI NAGLAS
[prislòu̯ prislôva]
IPA:[pɾiˈslɔu̯ pɾiˈslɔːʋa]
TONEMSKI NAGLAS
[prislȍu̯ prislóva]
IPA:[pɾislɔ́u̯ pɾislɔ̀ːʋá]
EDNINA
imenovalnik
prislov
rodilnik
prislova
dajalnik
prislovu
tožilnik
prislov
mestnik
pri prislovu
orodnik
s prislovom
DVOJINA
imenovalnik
prislova
rodilnik
prislovov
dajalnik
prislovoma
tožilnik
prislova
mestnik
pri prislovih
orodnik
s prislovoma
MNOŽINA
imenovalnik
prislovi
rodilnik
prislovov
dajalnik
prislovom
tožilnik
prislove
mestnik
pri prislovih
orodnik
s prislovi
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
imenovalnik
prislov
prislova
prislovi
rodilnik
prislova
prislovov
prislovov
dajalnik
prislovu
prislovoma
prislovom
tožilnik
prislov
prislova
prislove
mestnik
pri prislovu
pri prislovih
pri prislovih
orodnik
s prislovom
s prislovoma
s prislovi
EDNINA
imenovalnik
prislòv
rodilnik
prislôva
dajalnik
prislôvu
tožilnik
prislòv
mestnik
pri prislôvu
orodnik
s prislôvom
DVOJINA
imenovalnik
prislôva
rodilnik
prislôvov
dajalnik
prislôvoma
tožilnik
prislôva
mestnik
pri prislôvih
orodnik
s prislôvoma
MNOŽINA
imenovalnik
prislôvi
rodilnik
prislôvov
dajalnik
prislôvom
tožilnik
prislôve
mestnik
pri prislôvih
orodnik
s prislôvi
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
imenovalnik
prislòv
prislôva
prislôvi
rodilnik
prislôva
prislôvov
prislôvov
dajalnik
prislôvu
prislôvoma
prislôvom
tožilnik
prislòv
prislôva
prislôve
mestnik
pri prislôvu
pri prislôvih
pri prislôvih
orodnik
s prislôvom
s prislôvoma
s prislôvi
EDNINA
imenovalnik
prislȍv
rodilnik
prislóva
dajalnik
prislóvu
tožilnik
prislȍv
mestnik
pri prislóvutudipri prislȏvu
orodnik
s prislóvom
DVOJINA
imenovalnik
prislôva
rodilnik
prislóvovinprislȏvov
dajalnik
prislóvoma
tožilnik
prislóva
mestnik
pri prislóvihinpri prislȏvih
orodnik
s prislôvoma
MNOŽINA
imenovalnik
prislóvi
rodilnik
prislóvovinprislȏvov
dajalnik
prislóvom
tožilnik
prislóve
mestnik
pri prislóvihinpri prislȏvih
orodnik
s prislóviins prislȏvi
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
imenovalnik
prislȍv
prislôva
prislóvi
rodilnik
prislóva
prislóvovinprislȏvov
prislóvovinprislȏvov
dajalnik
prislóvu
prislóvoma
prislóvom
tožilnik
prislȍv
prislóva
prislóve
mestnik
pri prislóvutudipri prislȏvu
pri prislóvihinpri prislȏvih
pri prislóvihinpri prislȏvih
orodnik
s prislóvom
s prislôvoma
s prislóviins prislȏvi
Etimologijapo zgledu lat.adverbium (iz lat.ad‛pri, k’ + verbum‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat.verbum‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
prislòvprislôva[prislòu̯ prislôva]samostalnik moškega spolaPomen
1. iz jezikoslovjanepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načinaZ jezikovnega stališča vsebuje utemeljevalno besedilo veliko pridevnikov in prislovov, s katerimi sporočevalec vrednoti dejstvo.
1.1. iz jezikoslovjabeseda, ki pripada tej besedni vrstiDaljše prislove in pridevnike je laže, lepše in bolj razumljivo stopnjevati z bolj in najbolj.
Stalne zvezečasovni prislov iz jezikoslovjaprislov, ki pomeni časovne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kdaj?«, »Od kdaj?«, »Do kdaj?«Zaporednost dogajanja izražajo časovni prislovi zjutraj, opoldne, podnevi in ponoči.krajevni prislov iz jezikoslovjaprislov, ki pomeni krajevne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kje?«, »Kam?«, »(Od) kod?«Poleg krajevnih prislovov utrjujemo še predložne besedne zveze za označevanje kraja.načinovni prislov iz jezikoslovjaprislov, ki odgovarja na vprašanje »Kako?«Preberite naslednje načinovne prislove: šepetaje, stoje, razumljivo, mirno, hitro.Etimologijapo zgledu lat.adverbium (iz lat.ad‛pri, k’ + verbum‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat.verbum‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
1. pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
1. pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
1.1. beseda, ki pripada tej besedni vrsti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.