Fran/NESSJ

breza¹

ESSJ brẹ́za

Gradivo

brẹ́za f ‘Betula’ (SSKJ; Pleteršnik); kor. obir. bréәza (Karničar 1990), nad. brìeza (Špehonja 2012a), cerklj. bˈri:za (Kenda-Jež Diss. 2002: 21), bríza (Razpet 2006), tolm. ƀˈri:әza (Čujec Stres 2010–2014), črnovr. brȋәza (Tominec 1964), gor. bʀė́:za (Kropa – Škofic Diss. 1996: 278), štaj. zgsav. bˈrė:za (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. bˈrẹ:za (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009), prleš. bˈrẹza (Rajh 2010).

Kol brẹ̑zje n ‘brezov gozd’ (SSKJ; Pleteršnik), kor. obir. brè:zjɛ ‘isto’ (Karničar 1990), brȋәzi̯e (Podklošter/Arnoldstein – SLA), nad. brìezje (Špehonja 2012a), tolm. ƀˈri:әzjә ‘brezovo vejevje; skupina brez’ (Čujec Stres 2010–2014), cerklj. bˈri:zje ‘brezov gozd; brezovo šibje’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 21), prleš. brẹ̑zje̦ (Miklavž pri Ormožu – SLA), bˈrẹ̇:zje ‘skupina brez, brezov gozd’ (Rajh 2010); kol breˈzi:j̃e n ‘brezovo vejevje’ (prleš. – Rajh 2010) < *breˈzi:nje; kol brẹ́zovje n ‘brezov gozd’ (SSKJ; Pleteršnik); dem brẹ́zica (Pleteršnik), štaj. zgsav. bˈrė:ze̥ka (Zadrečka dolina – Weiss 1998) < *brẹ́zika; bkr. brézik m ‘brezova hosta, brezje’ (Šašelj 1906–1909: I); denom adj brẹ́zov, f -a (SSKJ; Pleteršnik), kor. obir. bré:zu (lè:s) ‘brezov les’ (Karničar 1990), tolm. ƀˈri:әzou̯, f -awa (Čujec Stres 2010–2014), črnovr. brȋәzḁwḁ mȇ̦tłḁ (Tominec 1964), cerklj. bˈri:zau̯, f bˈri:zawa (Kenda-Jež Diss. 2002: 22), štaj. zgsav. bˈrė:zọ, f -va (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. bˈrẹ:zovẹ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009); subst cerklj. bˈri:zau̯c m ‘brezova šiba za poganjanje volov’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 22), brízauc ‘brezovec, naprava za tepež’ (Razpet 2006), štaj. zgsav. bˈrė:zọc ‘bič, spleten iz brezovih šib’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), prleš. bˈrẹzọfca ‘brezova metla’, bˈrẹzọvina ‘brezov les’, bˈrẹzọvj̃ak ‘brezov gaj/gozd’ (Rajh 2010) (< *brẹ́zovnjak); denom adj brẹ́zast ‘tak, ki je podoben brezi’ (Pleteršnik).
17. st.: breṡou ‘betuleus’, bréẛovje ‘betuletum’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: bręſje ‘Birkenreihe, betuletum’, breſov ‘von Birken, betuleus’, breſovina ‘Birkenholz, betulea ligna’ (Pohlin 1781); bresje, briesje ‘Birkenwald’, bresou, bresen ‘Birken-’, bresou lieſs ‘Birkenholz’, bresou mozhnik ‘Prügelsuppe, tepenje, pretep, otepenje’, bresovina ‘Birkenholz’, ‘Birkenwald’ (Gutsman 1789).

16. st.: breſa ‘Birckenbaum, betula’ (Megiser 1592); 17. st.: bréſa ‘betula’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: bręſa ‘Birkenbaum, betula’ (Pohlin 1781), bresa ‘Birke’ (Gutsman 1789).

Ftn brẹ́za je z izpeljankami pogosta tpn osnova, a slovenščina češkega tpn tipa Lipá ne potrjuje (Bezlaj 2003: 163), ampak so tpn tipa Brẹ́za onimizirana prek kol funkcije tipa r. on lovil rybu ‘lovil je ribe’ (Bezlaj l.c.). O tem podrobneje Bezlaj 1956–1961: I:86; Bezlaj ESSJ: 43; Bezlaj 2003: 165, 203; Merkù 2006: 51; Šekli 2008: 72; Snoj 2009: 79s. Pri identifikaciji izvora homonimnih tpn tipa Brezno in Brezen (← sln. brẹ́za f ‘Betula’ ali brézno n ‘prepad’) bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da v slov. svetu ftn ni vedno ap A (glej spodaj).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. ftn *brě̏za f ‘Betula’ (splošno).

= hrv. brjȅza ‘Betula’, srb. brȅza ‘isto’, v Vojvodini bréza z dem brézica (RSGV), mak. breza, blg. brezà (BER: I:76), r. berëza, ukr. beréza, br. bjaróza, č. bříza, slš. breza, p. brzoza, dl. brjaza, gl. brěza;
< psl. ftn *be̋rza f (ap A)/*berza̋ f (blg.) ‘Betula’ poleg *be̋rzъ m (ap A) ‘Betula’ (► brez²);

= let. bẽ̦rza ‘breza’, stnord. bjǫrk ‘isto’, stagl. berc; psl. *be̋rzъ = lit. béržas ‘breza’, let. bẽ̦rzs ‘isto’ in stpr. berse (Furlan, SR 56/2, 2008, 9);
< pide. dial. ftn *b^hérg’H₁eH₂ in *b^hérg’H₁o-s, oboje ‘Betula’;
sorodno je tudi sti. bhūrjá- m ‘vrsta breze’, stvn. birka ‘breza’ (9. st.), birihha ‘isto’ (11. st.; s sekundarnim drugim -i- iz pgerm *berkjō), srvn. birke, birche, nvn. Birke, stagl. birce, agl. birch in verjetno tudi lat. fraxinus m ‘jêsen’ (< *b^hr̥H₁g’-s-e/ino-s) s prenosom na označevanje jesena, ker v južni Evropi (bela) breza ni avtohtona (Walde, Hofmann 1938–1954: I:544; de Vaan 2008: 240s.).

Etimološka razlaga

Ker se dendronim, ki brezo poimenuje po značilni (bleščeče) beli barvi lubja, upravičeno povezuje s sti. bhrā́jate ‘blesteti, sijati’, aor ábhrāṭ ‘je zasijal’, bhrā́j- f ‘blesk’, bhrājá- adj ‘žareč, svetlikajoč se’, mav. brāzaiti ‘sijati’, brāz- ‘blesk’ s pide. aor korenom *b^hreH₁g’- ‘zasijati, zablesteti’ (LIV²: 92), je razmerje med ničtostopenjskimi tvorbami tipa sti. bhūrjá- in polnostopenjskimi tipa psl. *be̋rza mogoče razložiti z aplikacijo lebdečega prevoja (n. Schwebeablaut) kot posledico besedotvornega vzorca; dendronimsko izhodišče je verjetno izsamostalniški adj *b^hr̥H₁g’-ó- ‘bleščeč, sijoč = bel’ iz korenskega subst *b^hréH₁g’- = sti. bhrā́j- ‘blesk’ (tipa sti. usr-á- ‘jutranji, rdečkast’ ← uṣar- f ‘jutranja zarja’), ki ga potrjuje alb. bardhë ‘bel’ in se ničto substantiviziran ohranja v sti. bhūrjá-, drugod pa je bil vrddhiran v adj *b^herH₁g’-ó- (tipa *g’enH₁-tó- iz *g’n̥H₁-tó- ‘rojen’) in z akc umikom tako kot adj *g’enH₁-tó- → *g’énH₁-to- = pgerm. *kinÞa- = stvn. kind, nvn. Kind substantiviziran v *b^hérH₁g’-o-s m ‘breza’ = psl. *be̋rzъ m ‘isto’ = lit. béržas = let. bẽ̦rzs = stpr. berse oziroma v *b^hérH₁g’-eH₂ f ‘breza’ = psl. *be̋rza ‘isto’ = let. bẽ̦rza = stnord. bjǫrk = stagl. berc; zaradi akc drugačnega psl. dial. *berza̋ f ‘Betula’ (blg.) je treba predpostaviti, da je bila adjektivna predloga tudi ničto substantivizirana (podrobno Furlan SR 56/2, 2008, 9–13; podobno že J. Schindler pri Mayrhofer 1986–2001: II:270). Izvajanje dendronimov iz korenskega subst amfikinetičnega tipa *b^hérH₁g’-s/b^hr̥H₁g’-és (Darms 1978: 428s. s starejšo literaturo; ERHJ: 1:83) v okviru konsenzualno sprejete povezave s pide. korenom *b^hreH₁g’- ‘zasijati, zablesteti’ (Berneker 1908–1913: I:52; Bezlaj ESSJ: I:43; Skok 1971–1974: I:207; Mayrhofer 1986–2001 l.c.; Derksen 2008: 38) lebdečega prevoja ne pojasnuje.
Iz psl. ftn *be̋rza/berza̋ f ‘Betula’ oz. *be̋rzъ m ‘isto’ je bil po vzorcu tipa psl. *gȍlǫbь m ‘columba’ → adj *gȍlǫbъ ‘tak, ki je barve goloba’ v r. golubój ‘nebesno moder’, ukr. holubýj ‘moder’ (Miklošič 1875: 51) tvorjen adj *be̋rzъ ‘barve breze = z belimi lisami (kot breza)’ (Furlan, MiklBicent 2013: 252s.) in ne obratno, kot se domneva v SP: I:212; ÈSSJa: 1:207s., 203, saj bi psl. refleks pide. adj *b^herH₁g’-ó- spadal v ap C in ne A, kot kaže gradivo (► breza²).

Diahrona besedna družina