Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
brezen2
ESSJ s.v.brẹ́ziti se
Gradivobrezenm, g-zna ‘parjenje mačk’ (Pleteršnik po Cafu), brezen ‘Brunft’ (Cigale 1860); rovt. polj.brézn ‘pojatev živine’ (Škrlep 1999).Denombrẹ̄znati se brẹ̑znam seimpf ‘kazati nagnjenje za parjenje, goniti se (navadno o mačkah)’ (SSKJ), brẹ́znati se -am seimpf ‘goniti se (o mačkah)’ (Pleteršnik po Cigaletu 1860s.v.brunften, Cafu, Miklošiču in z oznako, da je glagol znan na Krasu), tudi ‘klatiti se’ (Pleteršnik po Cafu), črnovr.brȋәznḁt se̦ ‘pariti se o mačkah’ (Tominec 1964), cerklj.bríznat se ‘goniti se’, npr. Náša muca se furt na fúrt brízna (Razpet 2006) ‘Naša mačka se neprestano goni’, bˈri:znat se ‘pojati se (spomladi o mačkah)’, tudi ‘potikati se’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 22), obsoš.bәrzná:te̥ -à:m ‘preganjati se, divjati, loviti se’ (Ivančič Kutin 2007); deverb nomen actionis bríznajne ‘mačje gonjenje, parjenje’, npr. Patle se j pa uníelu uakúl bajte anu strašnu cuilejne, pihajne mpa bríznajne (cerklj. – Razpet 2006) ‘Potem pa se je okoli hiše začelo strašno cviljenje, pihanje in breznanje’, polj.bréznajne ‘mačje parjenje; nemoralno spolno občevanje ali mladostno razgrajanje’ (Škrlep 1999).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.dial.*bˈre:zәnm ‘parjenje mačk’ (zahodno).Etimološka razlagaKer le na zahodnem sln. območju potrjena besedna družina nima pomenskih ustreznic v drugih slov. jezikih in ker ob pozno izpričanem glagolu brẹ́ziti se -im seimpf ‘goniti se (o mačkah)’ (Pleteršnik po Cigaletu 1860s.v.brunften (von Katzen): breziti sein Janežiču 1893: breziti se -im se ‘Brunften (v. Katzen)’) obstaja tudi glagol brestíti se -ím se = briš.bri'әstәt se ‘pariti se (o živalih)’ (Erzetič 2007), prim. mačke se brestijo ‘mačke se gonijo’ (bkr. – Pleteršnik), kar je fonetična varianta k mrestíti se -ím se ‘pariti se (o gadih, divjih petelinih, jelenih)’ (Pleteršnik), je možno, da se je na podlagi sln. korenske homonimije med ftnbrẹ́stm ‘Ulmus’ in glagola brestíti se ‘pariti se (o živalih)’ ustvarila ljudskoetimološka povezava, ki je povzročila, da se je podobno razmerje realiziralo tudi pri ftnbrẹ́zaf ‘Betula’ in nastal je neologistični denombrẹ́ziti se ‘goniti se’, novi pomen pa se je prenesel tudi na substbrẹ́zenm, g-zna ‘marec; april’, ker se v spomladanskih mesecih živali parijo. Formalno in pomensko izhodišče te sln. po analogiji nastale besedne družine je denombrẹ́ziti se ‘goniti se’, zato ni povsem prepričljiva domneva Bezlaja ESSJ: I:43, da naj bi se pomenski premik realiziral šele v substbrẹ́zenm, g-zna ‘marec; april’ → ‘pojanje mačk’. Ker p.marcować się ‘goniti se’ (S. Torkar, ustno), dial. tudi marczyć się ‘isto’ (Karłowicz SGP) kot denom iz marzec ‘marec’ (in ne tudi ‘gonjenje, pojanje’) kaže, da bi se pomen ‘goniti se’ v sln.brẹ́znati se lahko razvil tudi, če bi bil denom iz brẹ́zenm ‘marec; april’, sta na nastanek te sln. dial. besedne družine lahko vplivala dva dejavnika, tj. denombrẹ́znati se←brẹ́zenm ‘marec; april’ in razmerje brẹ́stm ‘Ulmus’ : brestíti se ‘pariti se (o živalih)’ →brẹ́zaf ‘Betula’ : x = brẹ́ziti se ‘goniti se (o mačkah)’.Povezavebrestiti se
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.