Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
brezeti
ESSJ s.v.brẹ̑sk
Gradivobrezẹ́ti -íimpf ‘daniti se’, npr. solnce za goro brezi (dol. – Pleteršnik po Miklošiču 1886: 21).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*brězě̏ti (?). <psl. dial.*brězě̋ti (?).Etimološka razlagaGlagol je s sinbrezdẹ́ti -íimpf ‘daniti se’ (dol. – Pleteršnik po Miklošiču l.c.) gotovo soroden s psl.*brězgъm ‘jutranji svit, zora’ = str.brězgъ ‘diluculum’ in psl.sin*brěskъm = sln.brẹ̑skm ‘jutranji svit’ ter nadalje s psl.ftn*be̋rzaf ‘Betula’ = sln.brẹ́za ‘isto’ (Miklošič l.c.; Berneker 1908–1913: I:85; Bezlaj ESSJ: I:42; Skok 1971–1974: I:207). Ker se v njih ohranja pide. koren s prvotno strukturo *bhreH1g’- ‘zasijati, zablesteti’, prim. sti.bhrā́jate ‘blesteti, sijati’, bhrā́j-f ‘blesk’, bhrājá-adj ‘žareč, svetlikajoč se’, mav.brāzaiti ‘sijati’, brāz- ‘blesk’ (Miklošič l.c.; LIV2: 92; Mayrhofer 1986–2001: II:279s.), ki bi se realiziral kot psl.*brěz-, je možno, da je sln.brezẹ́ti arhaični ostanek denom glagola, ki je bil zaradi akcentskih razmer bolj verjetno kot iz korenskega subst, ki se ohranja v sti. in av., tvorjen iz adj predloge, ki jo potrjuje sti.bhrājá-; sln. varianta brezdẹ́ti tako kot psl.*brězgati ‘svitati se’ (= stp.brzazgać ‘dilucescere’, slš.dial.brizgac ‘daniti se’ – SP: I:375), sekundarno *brěskati, lahko izvira iz obdobja nastajanja fonetičnih variant tipa *bъrzъ ‘hiter’ : *bъrzdъ ‘isto’ : *bъrzgъ; *bъzъm ‘Sambucus’ : *bъzdъ ‘isto’ : *bъzgъ (o slednjih Šivic-Dular, Zb Bezlaj 2012: 231ss.) iz prvotnih tipa *bъrzъ : *bъrgъ (Miklošič 1886: 11), ki so zaradi lit.burzdùs : burzgùs (oboje ‘hiter’) starejše od praslovanščine. Miklošičeva domneva o dvojnih, satemskih in kentumskih refleksih v slov., se potrjuje tudi v tej besedni družini, saj sln. ohranja tudi kentumsko varianto pide. korena *bhreH1g’- v brẹ́gniti brẹ̑gnempf ‘zasijati’, npr. solnce bregne skozi oblake, obrẹ́gniti se obrẹ̑gnem se ‘zjasniti se’, npr. nebo se je obregnilo (oboje Pleteršnik po Trstenjaku), kot je opozoril že Bezlaj ESSJ PZ 1963: 10 in opustil v ESSJ. Obstoja č.březditi se ‘daniti se’, ki ga omenja Skok 1971–1974l.c., drugi viri ne potrjujejo, ampak Jungmann 1835–1839 navaja le č.břížiti se -ím se ‘daniti se’, kar je verjetno denom od *brězgъm ‘jutranji svit, zora’.Povezavebreskbreza1
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.