Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
butelj1
ESSJ s.v.búta
Gradivobúteljm, g-na/-tlja ‘neumen, omejen človek’ (SSKJ); kor. obir.bú:tǝlm, g-na/-a ‘Provinzler, Dickschädel’ (Karničar 1990), primor.jnotr.bȗtǝl (Dolnje Vreme – Rigler 1963: 35), obsoš.bú:tle̥m, g-te̥lna/-te̥lne̥ ‘tepec, butelj, neumnež’ (Ivančič Kutin 2007), rovt. črnovr.bȗtl̥m, g-nḁ ‘zabit človek’ (Tominec 1964), tolm.ˈƀutli indecl ‘neumnež’ (Čujec Stres 2010–2014), štaj. zgsav.ˈbut'l̥m, g-na ‘omejen, neumen človek’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), panon. pkm.ˈbutlẹm, g-ẹna ‘butec’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009), prleš.ˈbutl̥m, g-la ‘neumnež, prismoda’ (Rajh 2010).Strukturalno izpeljanko v cerklj.ˈbutl̥cm, g-a ‘omejen, neumen človek’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 26) lahko posredno potrjuje štaj. zgsav.demˈbut'l̥čǝkm, g-čka (Zadrečka dolina – Weiss 1998).CgnButelj (ZSSP) *‘neumen, duševno ali duhovno omejen človek, tepec’.Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*butǝlʼm ‘neumen, duševno ali duhovno omejen človek, tepec’ (splošno).Prim. r.dial.bútlja ‘grob, robat, nekultiviran človek, tepec’ (arhang., pskov.). <psl. dial. nomena agentis *butъlʼь in *butъlʼa (?).Etimološka razlagaAnikin 2007–: 5:220 ni poznal slovenske ustreznice in je kot možno razlago za r.bútlja navedel metaforični prenos iz r.bútlja ‘steklenica, večja steklenica’, kar ni prepričljivo. Sln.-r. besedi sta gotovo korensko sorodni s sln.sinbútaf ‘tepec’ in bȗtecm ‘tepec’ (Bezlaj ESSJ: I:55), a je v tej slov. besedni družini težko ugotoviti, ali sta sln. in r. samostalnik izpeljanki tipa brada ‘barba’ →bradelj ‘kar je v zvezi z brado = obradek’ iz búta ‘tepec’ (►buta1) ali pa deverbativna nomena agentis tipa tŕkeljm, g-klja ‘tolkač’ ←tŕkati ‘tolči ipd.’ iz glagola *bűtati ‘suvati, udarjati, tolči’ z enakim pomenskim razvojem kot v sinbȗtec ‘tepec’ ← ‘kij, tolkač’. Fonetično in pomensko neprepričljivo izvajanje iz nepreglašene oblike srvn.bütilo ‘birič’ (Ludvik, Linguistica I, 1955, 67s.; Ludvik, JiS IV, 1958/59, 222) je zavrnil že Bezlaj ESSJl.c.Povezavebutati
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.