Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
griža2
ESSJ griža I
Gradivogrížaf ‘pust, s skalami in kamenjem pokrit predel zemlje’ (zahodno dial. – SSKJ); kraš.γríža ‘kamenje’ (Štrekelj 1887: 428), gríža ‘pust kamenit svet’ (Kras – Erjavec, LMS 1875, 226), črnovr.γrȋže̦fpl ‘kamnit svet’ (Tominec 1964), jnotr.γrȋža ‘kamen, kamnita zemlja’ (Sabonje – Rigler 1963: 35), ‘kamenje’ (Hrušica – Rigler 1963: 74).Tolm.γriˈža:lf ‘strmina, zelo strm, pust svet’ (Čujec Stres 2010–2014) je izsamostalniška izpeljanka tipa močȃlf ‘razmočeno, blatno območje’ ←mọ́čaf ‘mokrota, vlaga’ <*mòča.Onimizirano v številnih mtpn tipa Grižaf, Grižefpl, ki se ne pojavljajo le na zahodu Slovenije (prim. Bezlaj 1956–1961: I:199; Merkù 2006: 82s.; Snoj 2009: 154), kjer je apelativ še izpričan, ampak tudi na vzhodu, npr. Griža ‘ime parcele v naselju Peskovci v o. Gornji Peskovci’ (LiAK), Griže ‘ime parcele v naselju Kamnik pod Krimom v o. Brezovica’ (LiAK), ‘ime parcele v naselju Iška vas v o. Ig’ (LiAK), ‘ime parcele v naselju Bodonci v o. Puconci’ (LiAK), ‘ime parcele v naselju Šalamenci v o. Puconci’ (LiAK); prek mtpn s pomensko podstavo ‘pust, skalnat svet ipd.’ tpnGrížefpl, gGríž ‘ime naselja v o. Grosuplje’ (SKI), ‘ime naselja v o. Žalec’ (SKI), tpn stanovniškega izvora Grížefpl, gGrížan ‘ime naselja v o. Sežana’, tudi Grížane (SKI) <*Gryz-i̯ane/Gryz’-i̯ane (?); Predgrížefpl ‘ime naselja v o. Idrija’ (SKI); cgnGrižnik, prvotno verjetno ‘kdor prebiva na pustem, kamnitem območju, tj. na griži’.Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*grȉžaf ‘skala, kamen; pust skalnat svet’ (splošno?);= hrv.dial.grižaf ‘skala, kamen’, ‘od vode zlizan kamen’ s tpnGrižefpl, tpnGrižani, starejše Grižane ‘ime kraja in prebivalcev v reški občini’ (ARj), čak.grȉžaf ‘skala, skalnat svet’ (Brač – ČDL), grȉžaf ‘stena, strma pečina; čer, skala’ s tpnGrȉža, Grȉže, Grȉžavica, Grȉžev rȏt (Brač – Šimunović 2006), Grȉžica ‘ime naselja na otoku Ugljanu’ (TOU: 232); <jslov. (sln.-hrv.) *gry̋z’af (ap A) ‘skala, kamen’.Etimološka razlagaPrvotno verjetno *‘razjedena, razgrizena skala/kamen’ in enako kot homonim *gry̋z’af (►griža1) prvotno nomen actionis na *-i̯a tipa sln.krája (<*kra̋dʼa) h krásti, krádem iz psl.*gry̋sti gryzèšь ‘gristi, glodati, razjedati, drobiti ipd.’, ki je prvotno pomenil *‘razjedanje ipd.’, po razvoju v nomen rei actae pa začel označevati razjedena, korodirana skalnata območja ter kasneje skale in kamenje oz. pusta nerodovitna območja. Na slov. izvor tega sln.-hrv. leksema je prvi z opozorilom na sorodno polnostopenjsko lit.gráužas ‘groba mivka, prod’ (prim. lit.gráužti gráužiu ‘izpodjedati breg (o vodi)’ ob ‘glodati’) sklepal Schütz 1957: 91, kar kot verjetno sprejema Bezlaj ESSJ: I:177–178 (deloma Snoj l.c.). Skok 1971–1974: I:619 je v lit.gráužas videl predlogo za p.gruz ‘sipina, grušč, groblja’. Miklošič 1872–1874: 249 je še mislil na izposojo iz stvn.grioz ‘mivka, pesek, prod’, ki fonetično ni več sprejemljiva, Skok 1971–1974 pa je svojo domnevo o izposoji iz it.greggioadj ‘neobdelan, pust’, grezzo ‘isto’ oz. rom.*gredius (SR 3, 1950, 353) za manj verjetno ocenil v Skok 1971–1974: I:620, kjer se kljub znanemu balt. gradivu odloča za predrom. relikt, morda keltskega izvora. Snoj l.c. meni, da bi bilo slov. izvor nedvomno mogoče predpostaviti za hrv.grȉža ‘kraški teren, skala, kamen’.Povezavegristi
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.