Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
ledik
ESSJ ∅
Gradivolẹ́dikadj indecl ‘neporočen, samski’, tudi lẹ́dig ‘isto’ (oboje nižje pogovorno – SSKJ); kor. rož.lë́dǝq ‘samski’ (Šašel 1957), primor. riž.ˈljedeh ‘isto’ (Sveti Anton – Jakomin 1995), nad.lèjdih stànm, glejdiha stanú ‘samski stan’ (Špehonja 2012bs.v.single), v Goriških brdih lájdih ‘isto’ (Erzetič 2007), obsoš.lé:jde̥k ‘neporočen, samski’ (Ivančič Kutin 2007), rovt. polj.lèjdik ‘neoženjen’ (Škrlep 1999), črnovr.lȅ̦i̯tk ‘neporočen’ (Tominec 1964), dol.lä́:de̥k ‘isto’ (Smole Diss. 1994); v Čabru lˈejdek, lˈejdok ‘neoženjen’ (Malnar 2008).Adjlë́dǝčǝn stán ‘samski stan’ (kor. rož. – Šašel 1957), pkm.lédičen, f-čna ‘samski’ (Porabje – Mukič 2005), lèdičen, f-čna ‘isto’ (Beltinci – Novak 1996), stpkm.lèdičen (Novak 2006). 18. st.: ledizhna ‘ehelos, neoshenjen, neomoshena’ (Gutsman 1789).16. st.: ledig ‘ledig, liber’ (Megiser 1592); 17. st.: ledic ‘eſente’ (Alasia 1607) [ledik] ‘prost’, ledig ‘neoṡhenîen, preṡ ṡhene, ali preṡ moṡha’, leidig ‘liber’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: ledik ‘ehelos’ (Gutsman 1789).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.*lẹ́dikadj indecl ‘neporočen, samski; prost’; nato po dial. interkalaciji prehodnega i̯ v naglašenem zlogu nastalo *lẹ́i̯dik, na kar kažejo nadiški, briški, bovški, poljanski, črnovrški in dolenjski refleks (tu sovpad z refleksom jata) ter Kastelec-Vorenčevo gradivo; prvotni adj indecl*lẹ́dik je bil prestrukturiran v pregibnega *lẹ́dičen, f-čna (<*-ьnъ).srvn.ledicadj ‘neporočen, samski, prost, neoviran, nezavezan’, po redukciji ledec ‘isto’, nvn.ledig ‘samski, neporočen, prost’ (Striedter-Temps 1963: 167). Prim. iz iste n. predloge hrv. kajk.lˈẹdikadj indecl ‘neporočen’, lˈẹdiče̦n, f-čna ‘isto’ (Lipljin 2002).Etimološka razlagaSrvn.ledic je najverjetneje izsamostalniška izpeljanka iz stvn.lid ‘sluga’, ki je prvotno pomenila *‘takšen, ki ima slugo’ in je zato prost, svoboden (Kluge 1995: 509). Domač denomlejtkati se ‘rešiti se koga, znebiti se koga’ je bil iz adjlẹ́dik tvorjen, preden se je pomensko specializiral v ‘samski, neporočen’.Diahrona besedna družinaPovezavelejtkati se
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.