ESSJ móren
< psl. dial. (sln.-r.) *mȍrьnъ, f morьna̋, n mȍrьno adj (ap C) ‘vroč, topel, mlačen’.
Drugi slov. leksemi s podaljšano stopnjo *mar- in s primerljivim pomenom so znani v blg. máren ‘mlačen’, r. márnyj ‘vroč’, hrv. ȍmara ‘vročina, sopara’ (Lika – Čuljat 2009), srb. ȍmara ‘isto’ (Rečnik SANU) in s psl. *mȍrьnъ lahko niso genetično povezani ter vsebujejo isti pide. koren kot sti. márīci- f ‘žarek’, gr. μαρμαίρω ‘svetiti se, lesketati se, žareti, iskriti’ (Bezlaj ESSJ: II:195; Furlan, SEB 6, 2009: 107s.). V ÈSSJa l.c. je r. adj povezan s pomensko oddaljenim r. dial. mórnój ‘mračen; deževen’, mórnaja nočь ‘temna noč’.
[Metka Furlan]