Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
moren
ESSJ móren
Gradivomọ̄renadj, f-rna ‘mlačen’, morna voda ‘mlačna voda’ (dial. zahodno – SSKJ), mọ́renadj, f-rna ‘mlačen (o vodi)’ (Pleteršnik po Cigaletu, Erjavcu, Štreklju in Janežiču): morna voda ‘mlačna voda’ (Cigale 1860s.v.lau), moren, fmorna ‘lau’ (Janežič 1893); primor.mórna voda ‘mlačna voda’ (Soška dolina – Erjavec, LMS 1879, 10), notr.ˈmu:orǝn, f-rna, n-u ‘mlačen’ (Velike Žablje – Jejčič DN 2010: 77), kraš.mórn ‘lau’ (Štrekelj 1887: 451), nad.moràn, fmornà, nmornùa ‘mlačen’ (Dreka/Drenchia, Marsin/Mersino, Srednje/Stregna – Rigoni, Salvino 1999s.v.tiepido), mljèko je mornùa ‘mleko je mlačno’ (Sovodnja/Savogna – Rigoni, Salvino l.c.), meràn, fmernà, nmernùa ‘mlačen’ (Barnas/Vernasso – Rigoni, Salvino l.c.).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*morə̑n, fmornȁ, nmornȏadj ‘mlačen’ (Z);= r.dial.mórno ‘vroče, toplo’ (citirano po ÈSSJa: 19:253); <psl. dial. (sln.-r.) *mȍrьnъ, fmorьna̋, nmȍrьnoadj (ap C) ‘vroč, topel, mlačen’.Etimološka razlagaKer se pomenski razvoj ‘palus’ → ‘tepidus’ potrjuje v jslov.adj*mőlčьnъ ‘tepidus’ (>sln.mláčen, f-čna ‘isto’, hrv.mláčan, f-čna, čak.mlõčan, f-šna) k *mőlkaf ‘mlaka, blato ipd.’ (ÈSSJa: 19:150), pa tudi v sln. dial.kauànadj, fkaunà, nkaunuà ‘mlačen’ (nad. (Črni Vrh/Montefosca) – Rigoni, Salvino 1999s.v.tiepido), ter.káuna wóda ‘acqua tiepida’ k psl.*kȃlьf ‘palus’, je možno, da je bil psl.adj*mȍrьnъ ‘tepidus’ iz psl.*mȍrʼen tvorjen še iz prvotne pomenske stopnje ‘stoječa voda, mlaka’, ki se ohranja še v r. pskov. in r. tver.more ‘mlaka na polju’ <*mȍrʼe. Drugi slov. leksemi s podaljšano stopnjo *mar- in s primerljivim pomenom so znani v blg.máren ‘mlačen’, r.márnyj ‘vroč’, hrv.ȍmara ‘vročina, sopara’ (Lika – Čuljat 2009), srb.ȍmara ‘isto’ (Rečnik SANU) in s psl.*mȍrьnъ lahko niso genetično povezani ter vsebujejo isti pide. koren kot sti.márīci-f ‘žarek’, gr.μαρμαίρω ‘svetiti se, lesketati se, žareti, iskriti’ (Bezlaj ESSJ: II:195; Furlan, SEB 6, 2009: 107s.). V ÈSSJal.c. je r.adj povezan s pomensko oddaljenim r.dial.mórnój ‘mračen; deževen’, mórnaja nočь ‘temna noč’.Povezavemorje
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.