morska kostESSJ s.v. nȃvje
morska kost f ‘nadkost, divja kost, mrtva kost, osteofit’ (Cigale 1860 s.v. Ueberbein), beseda je bila znana na Kranjskem in Štajerskem (Pleteršnik); kor. obir. mú:rsqa qò:st ‘nadkost’ (Karničar 1990), primor. obsoš. mə̀:rska kùost ‘hrustanec; divja ali mrtva kost, grčast koščen izrastek, navadno na kosteh gležnja ali roke’ (Ivančič Kutin 2007), rovt. tolm. mrska kost (mu raste) ‘divja kost (mu raste)’ (Temljine – Kenda 1926).Psln. *mòrskā kȏst f ‘mrtva kost, tj. izrastek na kosti, ki povzroča močne bolečine’ (SZ).< psl. dial. *mòrьskai̯a kȍstь f ‘mrtva kost’.Zaradi sinonimov, kot so slš. mrtvá kost’ ‘trda oteklina’, ukr. kístka mértva ‘bolezen, izrastek na telesu’ (Grinčenko 1907–1909), p. dial. martwica ‘izrastek na kolenu (za konje)’ (Karłowicz SGP), blg. dial. martvák ‘trdi izrastek, divja kost’ (ÈSSJa: 21:141) ter č. návní kost, r. navьja kóstočka (← adj *nau̯ьnъi̯ь/nau̯ьi̯ь ← *nau̯ь m ‘umrli, mrtvec’), se v sln. sintagmi lahko ohranja ista pomenska motivacija, zato je mogoče izhajati iz adj *mòrьskъi̯ь z rezultativnim pomenom ‘mrtev’ iz ‘morilski, uničujoč ipd.’, prim. sln. dial. muọ̑rski sniẹ̑ꭓ ‘drobna toča’ (Kozana v Brdih – SLA) < *mòrьskъi̯ь sně̑gъ ‘morilski, uničujoči sneg’ (Furlan, SEB 6, 2009: 104s.).
Manj verjetno Bezlaj ESSJ: II:216, ki je sklepal, da naj bi sintagma po naslonitvi "na mora ali na morъ" nastala iz prvotnega sln. *navska kost, kar bi ustrezalo č. návní kost oz. r. navьja kóstočka.
Vprašanje, zakaj je osteofit v ljudski govorici označen, da je mrtva kost oz. mrtvečeva kost, ostaja nerešeno.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Dostopnost