Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

neca
ESSJ néca
Gradivo
ˈnjeca f ‘nečakinja’ (primor. riž. (Sveti Anton) – Jakomin 1995), néca ‘Nichte’ (Štrekelj, LMS 1896, 157), v Istri tudi neca ‘bratova/sestrina hči’ (Šalež, Dekani, Jurati – Ravnik 1996: 263).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ˈne:ca f ‘bratova/sestrina hči’.
it. ben. nezza ‘nečakinja, vnukinja’ (Boerio 1867), it. trž. neza ‘isto’ (Doria 1987) ob nèsa (Koper – Manzini, Rocchi 1995), nèsa (Izola – Vascotto 1987), it. biz. neza (VFDB).
Tako kot furl. gnèzze ‘nečakinja, vnukinja’ (⇨ sln. rez. njé̤ča ‘nečakinja, vnukinja’) in frc. nièce, fonetično regularno razvito iz lat. neptia ‘nečakinja, vnukinja’, mlajšega feminativa k nepōs m, g -ōtis ‘vnuk, potomec’.
Lekše, DiS 6, 1893, 76 je sklepal, da predstavlja sln. dial. néca enako kot csl. netij ‘nečak’, str. netii ‘filius fratris, sororis’, stp. nieć ‘isto’ < psl. *netьi̯ь m ‘sestrin/bratov sin’ slov. dediščino. Na fonetično nevzdržnost tega izvajanja je opozoril že Štrekelj l.c. (sprejema Bezlaj ESSJ: II:217).
Svetoantonska oblika ˈnjeca odraža regularni refleks dolgega naglašenega ejevskega vokala, prim. ljep ‘lep’ < *lě̑pъ, ljed ‘led’ < *lȅdъ.
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika