Fran > NESSJ

nečak

Gradivo

nečák m, g -a ‘sin brata ali sestre’ (SSKJ), nečák (bkr. – Pleteršnik), netják m ‘nečak’ (Pleteršnik); ponekod v Istri nečak ‘bratov ali sestrin sin’ (Ravnik 1996: 263).

Fem nečákinja ‘hči brata ali sestre’ (SSKJ), netjákinja ‘nečakinja’ (Pleteršnik); ponekod v Istri nečakinja ‘bratova ali sestrina hči’ (Ravnik l.c.).

∅.

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

hrv. nȅćāk m ‘sestrin ali bratov sin’, nećàkinja f ‘sestrina ali bratova hči’ (Pleteršnik) oz. iz hrv. fonetične variante z dial. realizacijo tipa listje ob lȋšće < *listьi̯e nȅtjāk (Lika – Skok 1971–1974: II:513), tj. iz nȅtjak m, fem netjàkinja (Lika – Čuljat 2009). V sln. se je ustalila in uveljavila prva varianta.
Čeprav je Bezlaj ESSJ: II:217 sklepal, da je samo v Beli krajini nečák domača beseda, tega ne potrjuje noben dialektični ali historični leksikalni vir, ponekod v Istri uporabljano nečak oz. nečakinja pa je lahko import iz notranjega, hrvaškega dela Istre.
Prim. še hrv. kajk. nèćak, nećàkinja (Tornow 1989), čak. nećák, g -a ‘ex sorore nepos’ (Nemanić, SBKA 104, 1883, 403), netjãk, netjakȉnja (Orlec na Cresu – Houtzagers 1985), srb. nȅćāk ‘sestrin ali bratov sin’;
< jslov. *nètьi̯-akъ/netьi̯-ákъ m ‘sestrin/bratov sin’ (→ feminativ *netьi̯-ak-y̋nʼa) je izpeljanka na *-akъ iz psl. *netьi̯ь m ‘sestrin/bratov sin’.
Prim. csl. netij ‘nečak’, str. netii ‘filius fratris, sororis’, stp. nieć ‘isto’;
< psl. *netьi̯ь m ‘sestrin/bratov sin’, morda prvotno še adj;

= pide. *nept-ii̯o- adj ‘pripadajoč nemočnim, pripadajoč potomcem’, tj. sinom, vnukom ipd.

Etimološka razlaga

Psl. *netьi̯ь m ‘sestrin/bratov sin’ je tako kot sti. ved. naptya- m ‘sin’ (Normier, IF 85, 1980, 51 op. 31), gr. ἀ-νεψιός m ‘nečak’ (→ ἀ-νεψιά f ‘sestrična’) substantivizirano iz pide. dial. adj *nept-ii̯o-, ki se še ohranja v stav. naptiia- adj ‘pripadajoč potomstvu’ (Normier l.c.; NIL: 521) in je bil tvorjen iz pide. *ne-pot- ‘potomec’ iz nikalnice *ne- in *pot- ‘samostojen, močen; gospod, soprog’ (prim. v lit. pàts ‘sam’, ‘soprog’, sti. páti- m ‘soprog’, av. paiti- m ‘gospod, soprog’, gr. πόσις m ‘soprog, gospod’); leksem je prvotno označeval nesamostojne, pomoči potrebne potomce bližnjih sorodnikov (Pokorny 1951–1969: 764; Furlan, SR 39/2, 1991, 257; drugače de Vaan 2008: 405s.).
Pide. adj *neptii̯o- ni treba izvajati iz pide. *(H₂)neptiH₂ó- (Normier l.c.), tvorjenega iz feminativa *neptiH₂- (Szemerényi pri Peters 1980: 136 op. 87), ampak je sekvenca *-ii̯o- lahko Sievers-Edgertonova varianta pide. adjektivnega suf *-i̯o-.
Iz pide. *ne-pot- z Nsg *nepōt izvirajo tudi stlit. nepuotis m ‘vnuk, nečak’, lat. nepōs m, g -ōtis ‘vnuk, potomec’, neptis f ‘vnukinja’, stvn. nevo ‘vnuk, nečak’, srvn. neve, nvn. Neffe, stvn. nift(a) ‘nečakinja’, srvn. nichte, nvn. Nichte, stir. necht ‘vnukinja’, sti. nápāt- m ‘potomec, vnuk’, náptar- m ‘isto’, naptī́- f ‘hči, vnukinja’ (Bezlaj ESSJ: II:218; Trubačev 1959: 76s.; ESJS: 9:538; Derksen 2008: 350s.; Mayrhofer 1986–2001: II:11s.; NIL l.c.; Beekes 2010: 102; de Vaan l.c.).
V slov. svetu osamljena izpeljanka iz psl. *netьi̯ь je hrv. čak. nećàc, g -a ‘nečak’ (Nemanić, SBKA 104, 1883, 398) < *netьi̯-ьcь. Ker sta samostalnika *netьi̯ь in *netьi̯-akъ v slov. svetu sinonimna in ker ob *netьi̯-akъ obstaja tudi sinonim *netьi̯-ьcь, je možno, da imata sufiksa *-akъ in *-ьcь tu substantivizirajočo vlogo in da je psl. tvorba *netьi̯ь v času izpeljave tako kot stav. naptiia- imela še primarno adjektivno vlogo.
Lekše, DiS 6, 1893, 76 je fonetično povsem neutemeljeno domneval, da se v sln. dial. neta f ‘nečakinja’ ohranja psl. *netьi̯ь m.

Diahrona besedna družina

Povezave

nječa

neca

neta

nevod

navovd

navold

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.