Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

oslak1
ESSJ
Gradivo
oslak m ‘Werg’ (Cigale 1860) = ‘pazderje = oleseneli deli stebelc lanu ali konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken’.
18. st.: oslak ‘Werg, colus Jovis’ (Pohlin 1781), oſlak ‘Werg, posdierje, posderje, kudelja, koſmata preja, kodela’ (Gutsman 1789); 19. st.: oſlak ‘Werg’ (Murko 1833a), toda pri istem avtorju tudi oſljak (Murko 1833b) [osljak], kar je morda napačen prepis Gutsmanove glose oſlak [oslak].
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *ob-su̯lȃk m ‘pazderje’ (< *ob-su̯olkъ).
Etimološka razlaga
Ker se poimenovanje nanaša na olesenele dele stebelc lanu ali konoplje, ki so pri trenju ločeni = povlečeni od vlaken, je treba izhajati iz deverbativnega nomena actionis *ob-sъ-u̯olkъ z rezultativnim pomenom *‘povlečena/slečena stvar’ iz tranz glagola *ob-sъ-u̯elk-ti/ob-sъ-u̯elčešь *‘dol/stran vleči = povleči = sleči’, prim. z enakima prefiksoma hrv. čak. oslȋć se ‘sleči se’ (Susak – ČDL: III:540). Iz iste intranz glagolske predloge izvira tudi ftn oslȃk m ‘Convolvulus’ s sin slȃk ‘isto’ ( oslak2).
Povezave
vleči
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika