Fran > NESSJ

ovca²

Gradivo

óvca f ‘osa’ (pkm. (Porabje) – Mukič 2005), pkm. ọ̏fca, pl ọ̏fce ‘isto’ (Gornji Senik – SLA), ọ̏fca (Markovci – SLA), ọ̏fca, pl ofcẹ̑ (Gornji Petrovci – SLA), ˈọ:fca (Šalovci – SLA), ȍfca, pl ofcȅi̯ (Križevci – SLA).
Brez afrikatizacije spiranta v soseščini u̯ je pkm. ọ̏fsa, pl ofsẹ̑ ‘osa’ (Grad – SLA) < sln. *óvsa.

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *ou̯sȁ f ‘osa’ (Prekmurje);

= črnogor. ōvsȁ ‘osa’ (Prčanj – Rešetar 1907: 152), ȍvsa ‘isto’ (Đurići – Rešetar l.c.);
< jslov. (sln.-črnogor.) *ou̯sȁ f ‘osa’;
po premetu u̯s ← su̯ nastalo iz psl. *osu̯a̋ f ‘osa’, prim. r. dial. osvá ‘isto’, tudi ósva (SRNG: 23:353, 354; ), br. asvá, ósva, vósva (ŽS 1999: 81);
< psl. *u̯osu̯a̋ f (verjetno ap C) ‘osa’ (po disim u̯ : u̯ → ∅ : u̯ psl. *osu̯a̋);

= lit. vapsvà ‘osa’.
Ob dominatnem psl. *u̯osa̋ f ‘osa’ je obstajala tudi besedotvorna dubleta *u̯osu̯a̋ ‘isto’, v kateri je prišlo do disimilacije u̯ : u̯ → ∅ : u̯, rezultat *osu̯a̋ pa je verjetno vplival, da je vzglasni *u̯- izgubila tudi dubleta *u̯osa̋ → *osa̋ f ‘osa’ (Furlan, SC 3/1, 2010, 205s.), zato je manj sprejemljiva Meilletova razlaga, da je psl. *u̯osa̋ izgubila vzglasni konzonant pod vplivom adj *ostrъ ‘acutus’ (Meillet, IF 5, 1895, 333). Izhodno psl. *u̯osu̯a̋ ‘osa’ je enako lit. vapsvà ‘osa’ ob vapsà ‘isto’ (Ramovš 1924: 158; Vasmer 1986–1987: III:156; ÈSBM: 1:160; Fraenkel 1962–1965: 1196s.).
K afrikatizaciji spiranta s v soseščini u̯ Ramovš 1924: 292, prim. še sln. cvȋdar ‘sveder’ (Žiče – SLA), cˈvė:dǝr ‘isto’ (Spodnje Kraše – Weiss, JZ 7/1–2, 2001, 337).

Povezave

osa

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.