Prim. enako r. arhang. ovéc, g ovcá ‘ovca/oven’ (SRNG), pomor. u̯ovc, g -a ‘oven’ (Lorentz 1958–1971), gl. u̯ou̯c ‘oven’, ŕězany u̯ou̯c ‘koštrun’ (SS: II:76, 78).
Psl. dial. *ou̯ь̀cь m, g ou̯ьca̍ (ap B) ‘oven/ovca’ iz pide. dial. *H2éu̯i-ko-s m/f ‘ovca/oven’ je s suf *-ko- v ojevsko deklinacijo prestrukturirani prvotno akrostatično deklinirani pide. *H2éu̯i- m/f ‘ovca/oven’ (Furlan, SEB 1, 2000: 163–171).
Zaradi pomena r. arhang. leksema, ki nakazuje, da je bilo prvotno poimenovanje še generično in je označevalo tako ovco kot ovna, ni verjetno, da bi bilo psl. dial. *ou̯ь̀cь retrogradna tvorba iz psl. subst *ou̯ьca̋ f ‘ovis’ = sti. avikā́- f ‘isto’ oziroma njegovih mlajših slov. fonetičnih ustreznikov.
Iz iste psln. predloge se je razvilo rez. úbac m ‘oven’ (► ubac).