Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

parkelj1
ESSJ párkelj
Gradivo
párkelj m, g -klja ‘rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev’, pogovorno ‘roka’ (pejor. – SSKJ), párkelj, g -klja ‘parkelj’ (Pleteršnik), ‘prsti na roki’ (jvzh. štaj. – Pleteršnik), ‘kopito’ (rez. – Pleteršnik po Cafu); nad. pàrki m ‘noht/krempelj’ (Špehonja 2012a), ter. párki ‘krempelj’, dwá párkja (Spinozzi Monai 2009: 347, 272), obsoš. pá:rke̥lj m, g na ‘spodnji del svinjske noge’ (Ivančič Kutin 2007), gor. pá:ʀkǝl, g -na ‘parkelj’ (Kropa – Škofic Diss. 1996), dol. pá:rke̥l ‘isto’ (Šentrupert – Smole Diss. 1994), pkm. špàrkeu, g -kla (Beltinci – Novak 1996).
Dem pȃrkeljc, pȃrkeljček; denom adj párkljast, párkljev; párkljevka f ‘nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji na gobcu, parkljih in vimenu’ (SSKJ).
17. st.: parkelz ‘ungviculus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710).
17. st.: kir na dvá deila resklane parkle ima ‘bisulcus’, goveṡki parkel ‘ungula, koinṡku kopitu’, parkel ‘ungvis, nohát’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: parkl ‘der Huf, die Klaue; ungula’ (Pohlin 1781).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *pȁrkǝlʼ m ‘ungula’ (splošno);
= hrv. kajk. pạ̃rkl m, g -a ‘krempelj, prst’ z dem pạ̃rkle̦c (Lipljin 2002), parkelj, g -klja ‘ungula’ (Belostenec 1740, Stulić 1806), parkljec ‘isto’ (Belostenec 1740);
< jslov. (sln.-hrv.) *pȁrkъlʼь m ‘ungula’ << *pőrlʼьkъ.
Etimološka razlaga
Zaradi hrv. čak. sin pàrljak ‘ungula’ (Nemanić, SBKA 104, 1883, 390) in prȁjak ‘razcepljeno kopito’ (Kastav – ČDL: III:543) < *prȁljak je možno, da je sln.-kajk. *pȁrkъlʼь nastalo po dvojnem premetu, tj. -ra- → -ar-: *prȁkъlʼь (prim. hrv. čak. pàrljak) in -lʼьkъ → -kъlʼь: *prȁlʼьkъ iz predloge, ki se ohranja v hrv. čak. prȁjak ‘razcepljeno kopito’ ter je razen v vzglasnem š- in korenskem tonemu identično s hrv. čak. šprāljàk, g šprāljkà ‘ungula’ (Nemanić, SBKA 104, 1883, 386). Ker sta kopito in parkelj lahko označena z enakim leksemom, kot ponazarja lat. ungula, in ker je pomenski razvoj ‘razpoka’ → ‘kopito/parkelj’ lahko motiviran po razpoki trikotnega videza na spodnji strani kopita, kot ponazarja razmerje dl. spara ‘razpoka na pragu’ : gl. spara ‘parkelj’, je mogoče izhajati iz jslov. *(čь-)pőrlʼьkъ m ‘kopito’, v katerem se tako kot v sln. práliska f ‘razpoka’ ohranja ptc pret akt *pőrlъ ‘razparan, raztrgan ipd.’ psl. glagola *pőrti/pòrʼešь > r. porótь pórešь ‘parati’, ukr. karp. porótı pọ́rʼu póre ‘isto’, ptc pọrọ́w, f poróla (Furlan, SC 4/2, 2011, 38).
Na možnost genetične povezanosti med hrv. čak. šprāljàk, pàrljak in kajk. parkelj ter sln. párkelj je opozoril že Skok 1971–1974: III:410, Miklošič 1862–1865: 1128 pa je sln. parkelj povezoval s prav tako korensko sorodnim srb. csl. čьparogъ ‘ungula’, kar tako kot stsrb. čьparoga ‘ungula’ (Daničić 1863–1864) in č. čpár ‘krempelj, parkelj, noga’ (Jungmann 1835–1839) kaže na deverbativno tvorjenje iz psl. dial. *čь-parati ‘parati’ ob širše znanem iter *parati ‘parati’ ← psl. *pőr-ti ‘trgati, parati ipd.’ (Holub, Kopečný 1952: 346; ÈSSJa: 4:147). Drugače o sln.-hrv. kajk. parkelj Kurkina 1992: 191, ki izhaja iz *paz-kъlъ. Podobna možnost se brez navedbe vira navaja v Snoju 2003: 493.
Povezave
prati2
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika