ESSJ ∅
< jslov. *čepe̋lzъ/čèpelzъ m ‘Asphodelus’.
Rastlina Asphodelus je bila s *če-pelzъ najverjetneje poimenovana po značilnem ob steblu dvigajočem se šopu listov, čeprav je tudi možno, da bi bilo s *če-pelzъ označeno njeno steblo, ki se neolistano dviguje nad njimi (Furlan l.c.). Drugačna semantika v formalno enaki tvorbi srb. dial. čepljéz ‘kdor dela grimase’ (Timok – Dinić 2008) je razložljiva z vplivom pomenskega polja glagola, ker se je na območju Timoka pomen ‘(težko) se vzpenjati, plezati’ na podlagi dejstva, da je tako dejanje povezano s človekovim posebnim položajem, zlasti rok in nog, razširilo na označevanje dejanj, ki so povezani s spakovanjem ipd.
Stankovska l.c. je samo za mak. tpn domnevala izvor v nepotrjenem atpn *Čeples, v katerem naj bi se ohranjal kompoz *čęp-lěsъ iz mak. čepi ‘širiti, odpirati, razširiti; smejati se; zgrabiti’ + *lěsъ m ‘lignum/silva’, Loma, OPr 42, 2004, 484 op. 18 pa je izhajal iz etn *Čepi-lěsi ‘tisti, ki krčijo gozd’, prim. srb. odseći drvo na počep ‘drevo v zemljo posekati tako, da se ne vidi, kje je bilo’. Matasović je hrv. ftn izvajal iz kompoz. iz *čepъ m ‘odrezan kos lesa’ + *lěsti lěžeši ‘lesti’ (Matasović pri Furlan l.c.), pred njim pa je Skok 1971–1974: II:44 še mislil na rom. izposojenko z izvorom v lat. caepa ‘čebula’.
[Metka Furlan]
Dostopnost